SKLEP SPLOŠNEGA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 25. januarja 2024(*)
„Ničnostna tožba – Rok za vložitev tožbe – Zamuda – Očitna nedopustnost“
V zadevi T-280/23,
Oil company „Lukoil“ PAO s sedežem v Moskvi (Rusija), ki jo zastopata B. Lebrun in C. Alter, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Evropskemu parlamentu, ki ga zastopata U. Rösslein in S. Toliušis, agenta,
Svetu Evropske unije, ki ga zastopata M. Bauer in L. Bratusca, agenta,
Evropski komisiji, ki jo zastopata M. Burón Pérez in A.-C. Simon, agenta,
in
Registru za preglednost,
tožene stranke,
SPLOŠNO SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi F. Schalin, predsednik, P. Škvařilová-Pelzl, sodnica, in I. Nõmm (poročevalec), sodnik,
sodni tajnik: V. Di Bucci,
sprejema naslednji
Sklep
1 Tožeča stranka, družba Oil company „Lukoil“ PAO, s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razglasitev ničnosti sklepa sekretariata registra za preglednost Ares (2023) 1618717 z dne 6. marca 2023, s katerim je bila izbrisana iz registra za preglednost Evropske unije.
Pravo
2 V skladu s členom 126 Poslovnika Splošnega sodišča lahko to sodišče, če je tožba očitno nedopustna, odloči z obrazloženim sklepom, ne da bi nadaljevalo postopek.
3 V obravnavanem primeru Splošno sodišče meni, da je na podlagi odgovorov tožeče stranke in toženih strank na vprašanja, postavljena v okviru ukrepov procesnega vodstva z dne 11. julija, 17. avgusta in 5. oktobra 2023 v zvezi z morebitno prepozno vložitvijo tožbe, dejansko stanje dovolj razjasnjeno. Zato je na podlagi člena 126 Poslovnika odločilo, da ne bo nadaljevalo postopka in tudi da tožbe ni treba vročiti toženim strankam, ker je treba tožbo iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, vsekakor zavreči kot očitno nedopustno.
4 V skladu s členom 263, šesti odstavek, PDEU je treba ničnostno tožbo vložiti v dveh mesecih od objave izpodbijanega akta ali njegovega uradnega obvestila tožeči stranki, če tega ni bilo, pa od dneva, ko je zanj izvedela. V skladu s členom 60 Poslovnika se procesni roki poleg tega zaradi oddaljenosti podaljšajo za enkratno obdobje desetih dni.
5 Posebej v zvezi z izračunom rokov člen 58(1)(a) in (b) Poslovnika določa, prvič, da „če se rok, določen po dnevih, tednih, mesecih ali letih, računa od takrat, ko nastopi neko dejstvo ali se opravi neko dejanje, se dan, ko je dejstvo nastopilo ali je bilo dejanje opravljeno, ne všteva v rok“, ter, drugič, da se „rok, določen po tednih, mesecih ali letih, […] izteče s pretekom tistega dne v zadnjem tednu, mesecu ali letu, ki se po imenu ali številki ujema z dnem, ko je nastopilo dejstvo ali je bilo opravljeno dejanje, od katerega je začel rok teči“.
6 V skladu z ustaljeno sodno prakso je ta rok za vložitev tožbe zavezujoč, ker je bil določen zaradi zagotovitve jasnosti in varnosti pravnih položajev ter izognitve vsakršni diskriminaciji ali samovoljnemu ravnanju pri izvajanju sodne oblasti, tako da mora sodišče Unije po uradni dolžnosti preveriti, ali je bil spoštovan (sodba z dne 23. januarja 1997, Coen, C-246/95, EU:C:1997:33, točka 21, in sklep z dne 19. januarja 2018, Miasto Gliwice/Komisija, T-485/17, neobjavljen, EU:T:2018:40, točka 6).
7 Opozoriti je treba tudi, da stranka, ki se sklicuje na prepozno vložitev tožbe, nosi dokazno breme glede datuma vročitve izpodbijanega sklepa in vsekakor glede datuma, ko se je zadevna oseba z njim seznanila, če gre za posamični ukrep (glej po analogiji sodbo z dne 29. novembra 2018, WL/ERCEA, T-493/17, neobjavljena, EU:T:2018:852, točka 59). V obravnavanem primeru morajo to torej dokazati tožene stranke.
8 Za veljavno uradno obvestitev o odločbi ni potrebno, da se je njen naslovnik dejansko seznanil z njeno vsebino, temveč mu je moralo biti omogočeno, da se ustrezno seznani s to vsebino. V zvezi s tem so različne okoliščine lahko dokaz, da je naslovnik odločbe to ne le prejel, ampak se je lahko tudi ustrezno seznanil z njo (glej po analogiji sklep z dne 31. julija 2020, TO/ESZD, T-272/19, EU:T:2020:361, točka 42).
9 V tem smislu mora zadevna stranka, da bi dokazala, da je bila odločba, vročena po elektronski pošti, ustrezno vročena njenemu naslovniku na določen datum in da je zato rok za vložitev tožbe začel teči od tega datuma, s predložitvijo za to potrebnih elementov dokazati ne le, da je bila ta odločba poslana naslovniku v smislu, da je bila posredovana na elektronski naslov tega naslovnika in da jo je ta prejel na tem naslovu, ampak tudi, da je bilo temu naslovniku omogočeno, da se je ustrezno seznanil z vsebino navedene odločbe na ta datum, in sicer, da je lahko odprl elektronsko sporočilo, ki je vsebovalo zadevno odločbo, in se tako ustrezno seznanil z njo na navedeni datum (glej po analogiji sodbo z dne 1. avgusta 2022, Kerstens/Komisija, C-447/21 P, neobjavljena, EU:C:2022:612, točka 22).
10 V zvezi s tem domneva, v skladu s katero se je naslovnik odločbe, vročene po elektronski pošti, vsekakor lahko ustrezno seznanil z njeno vsebino šele na datum, ko je pogledal elektronski poštni nabiralnik, tako kot domneva, v skladu s katero je naslovniku take odločbe to, da se ustrezno seznani z njeno vsebino, vsekakor omogočeno od prejema te odločbe v elektronski poštni nabiralnik, ne more biti skladna z določbami, v katerih so določeni roki za vložitev tožbe (glej po analogiji sodbo z dne 1. avgusta 2022, Kerstens/Komisija, C-447/21 P, neobjavljena, EU:C:2022:612, točka 25).
11 V obravnavanem primeru je sekretariat registra za preglednost z elektronskim sporočilom z dne 6. marca 2023 tožeči stranki vročil izpodbijani sklep. Tožeča stranka je izrecno priznala, da je navedeno elektronsko sporočilo istega dne prispelo v elektronski poštni nabiralnik dveh zastopnikov, ki ju je določila pri vpisu v register za preglednost (v nadaljevanju: zastopnika). Iz tega izhaja, da se je rok, v katerem bi lahko predlagala razglasitev ničnosti tega akta, določen v členu 263 PDEU, načeloma iztekel 16. maja 2023, medtem ko je bila tožba v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložena šele 17. maja 2023. Iz tega sledi, da je na prvi pogled tožba prepozna.
12 Vendar se tožeča stranka opira na več trditev, s katerimi izpodbija prepozno vložitev tožbe.
13 Na prvem mestu, tožeča stranka zanika, da se je seznanila z elektronskim sporočilom z dne 6. marca 2023, ker je to v elektronska poštna nabiralnika njenih zastopnikov prispelo istega dne, vendar zunaj delovnega časa. Tožeča stranka tako trdi, da ji ni bilo omogočeno, da se ustrezno seznani z vsebino navedenega elektronskega sporočila na dan, ko je bilo poslano njenima zastopnikoma.
14 Zato je treba ugotoviti, ali so tožene stranke predložile zadostne indice, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je bilo zastopnikoma tožeče stranke omogočeno, da se ustrezno seznanita z vsebino elektronskega sporočila z dne 6. marca 2023 na dan, ko je to prispelo v njuna elektronska poštna nabiralnika.
15 V zvezi s tem so svetovalci tožeče stranke v dopisu z dne 31. marca 2023 sekretariatu registra za preglednost v odgovor na izpodbijani sklep, priložen elektronskemu sporočilu z dne 6. marca 2023, poslali zahtevo za ponovno uvedbo preiskave na podlagi točk 7.3 in 7.4 Priloge III k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 20. maja 2021 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o obveznem registru za preglednost (UL 2021, L 207, str. 1, v nadaljevanju: Medinstitucionalni sporazum).
16 Pojasniti je treba, da točka 7.3 Priloge III k Medinstitucionalnemu sporazumu določa, da lahko sekretariat registra za preglednost preuči zahtevo za ponovno uvedbo preiskave „v roku 20 delovnih dni po tem, ko so bile zadevne stranke obveščene o njegovi odločitvi“.
17 Opozoriti je treba tudi, da v zvezi s pravili za izračun rokov člen 3(1), drugi pododstavek, Uredbe (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 1, str. 51) določa, da „[k]adar se rok, določen v dnevih, tednih, mesecih ali letih, začne s trenutkom, ko se zgodi nek dogodek ali se izvrši neko dejanje, velja, da se dan, v katerem se zgodi ta dogodek ali se izvrši to dejanje, pri računanju zadevnega roka ne upošteva“.
18 Ob tem je treba poudariti, da so svetovalci tožeče stranke za utemeljitev, da je bila zahteva za ponovno uvedbo preiskave zoper tožečo stranko vložena v 20 delovnih dneh, v zadnjem odstavku dopisa z dne 31. marca 2023 izrecno omenili dejstvo, da je rok 20 delovnih dni začel teči „7. marca 2023“ in da se je ta rok 20 delovnih dni iztekel „3. aprila 2023“.
19 Tako natančne informacije, ki so jo navedli sami svetovalci tožeče stranke, ni mogoče razlagati drugače, kot da priznavajo, da je bilo elektronsko sporočilo, ki je vsebovalo izpodbijani sklep, zastopnikoma tožeče stranke res poslano 6. marca 2023, da je navedeno elektronsko sporočilo v elektronska poštna nabiralnika teh zastopnikov prispelo istega dne in da sta se ta seznanila z njim ali jima je bilo vsaj omogočeno, da se ustrezno seznanita z njim, na dan tega pošiljanja in tega prejema. Iz tega izhaja, da je bilo elektronsko sporočilo, ki je vsebovalo izpodbijani sklep, 6. marca 2023 „ustrezno vročeno“ navedenima zastopnikoma.
20 Če bi zastopnika tožeče stranke elektronsko sporočilo z dne 6. marca 2023 odprla ali bi jima bilo omogočeno, da ga odpreta, šele dan po pošiljanju in prejemu tega elektronskega sporočila, to je 7. marca 2023, bi bil namreč v dopisu z dne 31. marca 2023 po vsej logiki naveden podatek, da je rok 20 delovnih dni začel teči 8. marca 2023.
21 V tem okviru trditev, ki jo tožeča stranka navaja v zvezi s pošiljanjem elektronskega sporočila zunaj delovnega časa, ni dovolj, da bi se pod vprašaj postavilo jasno besedilo zadnjega odstavka dopisa z dne 31. marca 2023.
22 Na drugem mestu, tožeča stranka trdi, da je bilo elektronsko sporočilo, ki je vsebovalo izpodbijani sklep, 6. marca 2023 poslano le zastopnikom njene belgijske hčerinske družbe, in sicer Lukoil Belgium NV, ne pa njej sami, in da se torej tega dne ni mogla seznaniti s tem sporočilom.
23 Tega sklepanja tožeče stranke ni mogoče sprejeti.
24 Prvič, najprej je treba poudariti, da člen 2(c) Medinstitucionalnega sporazuma določa, da je „registracijski zavezanec“ „vsak zastopnik interesov, ki je vpisan v register“.
25 Dalje, člen 6(2) Medinstitucionalnega sporazuma določa, da morajo prosilci za registracijo predložiti informacije, navedene v Prilogi II k navedenemu sporazumu. Med informacijami, ki jih je treba vpisati v register za preglednost in so naštete v točki 1 navedene priloge, sta med drugim ime „osebe, ki je pravno odgovorna za subjekt“, in ime „osebe, ki je odgovorna za odnose z Unijo“.
26 Poleg tega je na podlagi člena 8(3)(b) Medinstitucionalnega sporazuma sekretariat registra za preglednost določil smernice v zvezi z navedenim registrom za prosilce za registracijo in registracijske zavezance, da se zagotovi dosledna uporaba navedenega sporazuma (v nadaljevanju: smernice). Točka 2 smernic, naslovljena „Načelo enotne registracije“, določa, da lahko zastopniki interesov, ki delujejo v več kot eni državi (npr. multinacionalke), da bi se izognili večkratnim vpisom in pospešili upravno obravnavo vloge ali registracije, svoje dejavnosti vpišejo v register samo enkrat, pri tem pa zajamejo različne druge subjekte iz mreže, skupine podjetij ali podobno. Pojasnjeno je, da v praksi to pomeni, da registracijo običajno opravi podružnica ali pisarna, ki zastopa interese subjekta v razmerju do institucij Unije.
27 Točka 5 smernic, naslovljena „Informacije, ki se vpišejo v register“, vsebuje razdelek 4 o „osebi s pravno odgovornostjo“, ki je opredeljena kot „posameznik, ki lahko v skladu z zakonom deluje v imenu zastopnika interesov ali ga zastopa v stikih z javnimi organi“.
28 Nazadnje, na podlagi člena 8(3)(c) Medinstitucionalnega sporazuma in v smislu Kodeksa ravnanja, ki je v Prilogi I k navedenemu sporazumu, so za točnost predloženih informacij na koncu odgovorni registracijski zavezanci.
29 Drugič, iz izpiska iz registra za preglednost, predloženega Komisiji, je razvidno, da je bila v navedeni register vpisana samo tožeča stranka. Njena belgijska hčerinska družba namreč nikakor ni bila ločeno vpisana in ni omenjena kot „izpostava, ki je pristojna za odnose z Unijo“. Tako je treba na podlagi člena 8(3)(b) Medinstitucionalnega sporazuma in v smislu načela enotne registracije iz točke 2 smernic, na katera je bilo opozorjeno v točki 26 zgoraj, priznati, da je navedba tožeče stranke kot edine organizacije, vpisane v register za preglednost, zajela vsa podjetja v skupini, ki ji je tožeča stranka pripadala, v vseh državah, v katerih je bila ta skupina prisotna, vključno z belgijsko hčerinsko družbo, in da je napačno trditi, da je bila tudi navedena hčerinska družba vpisana v navedeni register.
30 Tretjič, poudariti je treba, da je „oseba, ki je pravno odgovorna za subjekt“, ki jo je omenila tožeča stranka, „g. S.“, „oseba, ki je odgovorna za odnose z Unijo“ pa „g. B.“. Na podlagi člena 6(2) Medinstitucionalnega sporazuma in točke 1 Priloge II k temu sporazumu, na katera je bilo opozorjeno v točki 25 zgoraj, ter v smislu točke 5 smernic, navedene v točki 27 zgoraj, je treba ugotoviti, da je tožeča stranka z imenovanjem pravno odgovorne osebe in osebe, odgovorne za odnose z Unijo, sprejela, da ti osebi ravnata v njenem imenu in kot zastopnika, pristojna za njene odnose s sekretariatom registra za preglednost. Zato navedba funkcij zastopnikov tožeče stranke, ki sta „izvršni direktor“ oziroma „direktor za trgovinske zadeve“ njene belgijske hčerinske družbe, ne vpliva na dejstvo, da je to, da ju je tožeča stranka določila kot pravno odgovorno osebo in osebo, odgovorno za odnose z Unijo, pomenilo njeno soglasje, da jo zastopata v njenih stikih s sekretariatom registra za preglednost.
31 V zvezi s tem trditev tožeče stranke, da sta imela njena zastopnika pooblastilo le za prejemanje sporočil in zastopanje njene belgijske hčerinske družbe, ne vzdrži analize. Na eni strani namreč, kot je bilo opozorjeno v točki 28 zgoraj, registracijski zavezanci nosijo odgovornost za točnost informacij, ki jih predložijo.
32 Na drugi strani je ugotovitev, da sta S. in B. zastopala tožečo stranko in ravnala v njenem imenu, potrjena s tem, da je sekretariat registra za preglednost, kot je pravilno poudarila Komisija, 14. julija 2022 tožeči stranki poslal elektronsko sporočilo prek elektronskega poštnega nabiralnika S., njenega zastopnika, ki je bil določen kot „pravno odgovorna oseba“, da bi ga obvestil o svoji odločitvi, da začne preiskavo proti tožeči stranki in kot predvidnostni ukrep začasno prekliče njeno registracijo. S. je bil 28. julija 2022 res oseba, ki je članom sekretariata registra za preglednost poslala elektronsko sporočilo in jih obvestila, da jim v priponki pošilja „uradni odgovor“ tožeče stranke na njihovo zahtevo, z vidika preiskave, ki jo je proti njej začel navedeni sekretariat. Dodati je treba, da sta zadevni uradni odgovor podpisala prav S. in B.
33 Poleg tega je treba poudariti, da je bil izpodbijani sklep, naslovljen na „Lukoil, Boulevard Sretensky, 11, 101000 Moskva, Rusija“, res poslan S. in B. v njuna elektronska poštna nabiralnika, navedena v izpisku iz registra.
34 Na tretjem mestu, tožeča stranka trdi, da izpodbijani sklep ni zadostno obrazložen, ker vsebuje le splošne trditve, in poudarja, da je 31. marca 2023 sekretariat registra za preglednost prosila za poročilo o preiskavi, ki ji je bilo poslano 25. aprila 2023. Tako meni, da je rok za vložitev tožbe lahko začel teči šele od prejema navedenega poročila.
35 To trditev je treba zavrniti.
36 Na eni strani je izpodbijani sklep tisti, ki ga vsebuje elektronsko sporočilo z dne 6. marca 2023, in ne poročilo o preiskavi sekretariata registra za preglednost. Točka 7.1 Priloge III k Medinstitucionalnemu sporazumu namreč določa, da mora ta sekretariat preiskavo zaključiti z „obrazloženo odločitvijo“ in o tej odločitvi uradno in pisno obvestiti zadevne stranke. Točka 4.11 navedene priloge določa, da sekretariat registra za preglednost registracijskemu zavezancu predloži kopijo poročila o preiskavi le „na njegovo zahtevo“. Dejstvo, da je z Medinstitucionalnim sporazumom registracijskemu zavezancu dana možnost, da zahteva kopijo poročila o preiskavi, torej ne vpliva na začetek teka roka za vložitev tožbe, ki je dan uradnega obvestila o odločitvi, poslanega na podlagi točke 7.1 navedene priloge. Tožeča stranka tako ne more učinkovito trditi, da je bilo treba roke za vložitev tožbe prekiniti, dokler ni prejela poročila o preiskavi.
37 Na drugi strani odgovor na vprašanje o izračunu roka za vložitev tožbe ni odvisen od odgovora na vprašanje o zadostnosti ali nezadostnosti obrazložitve v elektronskem sporočilu z dne 6. marca 2023.
38 Vsekakor je bilo tožeči stranki v celoti omogočeno, da vloži ničnostno tožbo zoper izpodbijani sklep in se po potrebi sklicuje na dejstvo, da ta sklep ne izpolnjuje v celoti zahteve po obrazložitvi, ob upoštevanju, prvič, razlogov, navedenih v izpodbijanem sklepu – ki se med drugim nanašajo na njene dejavnosti zastopanja interesov, da bi neposredno ali prek belgijske hčerinske družbe vplivala na postopek odločanja Unije, in na medijsko poročanje, v katerem je bila prikazana kot močan lobist, ki izvaja vpliv v imenu ruske vlade –, ter, drugič, okoliščin, ki jih je tožeča stranka poznala zaradi izmenjave elektronskih sporočil med njo in sekretariatom registra za preglednost pred sprejetjem izpodbijanega sklepa.
39 Iz vsega zgoraj navedenega izhaja, da je treba tožbo zavreči kot očitno nedopustno zaradi prepozne vložitve, ne da bi bilo treba odločiti o njeni dopustnosti v delu, v katerem je vložena proti registru za preglednost.
Stroški
40 Ker je bil ta sklep sprejet pred vročitvijo tožbe toženim strankam, je dovolj odločiti, da tožeča stranka v skladu s členom 133 Poslovnika nosi svoje stroške. Dejstvo, da so tožene stranke morale odgovoriti na vprašanja, ki jih je Splošno sodišče postavilo v okviru ukrepov procesnega vodstva, na katere je bilo opozorjeno v točki 3 zgoraj, na to ne vpliva.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (tretji senat)
sklenilo:
1. Tožba se zavrže kot očitno nedopustna.
2. Družba Oil company „Lukoil“ PAO nosi svoje stroške.
V Luxembourgu, 25. januarja 2024.