(Zadevi T‑389/10 in T‑419/10)

(objava odlomkov)

Siderurgica Latina Martin SpA (SLM)
in
Ori Martin SA

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Evropski trg jekla za prednapenjanje – Določitev cen, razdelitev trga in izmenjava občutljivih poslovnih informacij – Sklep o ugotovitvi kršitve člena 101 PDEU – Enotna, kompleksna in trajajoča kršitev – Zastaranje – Smernice o načinu določanja glob iz leta 2006 – Pripis odgovornosti za kršitev matični družbi – Sorazmernost – Načelo individualizacije kazni in sankcij – Neomejena pristojnost“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 15. julija 2015

1.      Konkurenca – Upravni postopek – Zastaranje pregona – Izhodišče – Trajajoča ali nadaljevana kršitev – Dan prenehanja kršitve – Prekinitev – Zahtevek za informacije – Obseg

(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 25)

2.      Pravo Evropske unije – Načela – Prepoved retroaktivnosti kazenskih določb – Področje uporabe – Globe, naložene zaradi kršitev pravil o konkurenci – Vključitev – Morebitna kršitev zaradi uporabe Smernic o načinu določanja glob za kršitev, storjeno pred njihovo uvedbo – Predvidljivost sprememb, uvedenih s Smernicami – Neobstoj kršitve

(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 49(1); Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Sporočili Komisije 98/C 9/03 in 2006/C 210/02)

3.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Določitev osnovnega zneska – Določitev vrednosti prodaje – Izračun glede na vrednost prodaje podjetij, udeleženih pri kršitvi, na zadevnem geografskem območju

(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Sporočilo Komisije 2006/C 210/02, točka 13)

4.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Metoda za izračun, opredeljena v smernicah Komisije – Individualizacija kazni v različnih fazah določanja zneska

(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Sporočilo Komisije 2006/C 210/02, točke 22, 27, 29, 36 in 37)

5.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Določitev osnovnega zneska – Teža kršitve – Pravica do vstopa – Dejavniki, ki jih je treba upoštevati – Zahteva po individualizaciji kazni v začetni fazi določanja osnovnega zneska – Neobstoj

(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Sporočilo Komisije 2006/C 210/02, točke od 19 do 23 in 25)

6.      Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazno breme Komisije, da dokaže kršitev in njeno trajanje – Obseg dokaznega bremena – Stopnja natančnosti, ki se zahteva od dokazov, ki jih je predložila Komisija – Sklop indicev – Sodni nadzor – Obseg – Odločba, glede katere sodišče ostaja v dvomu – Spoštovanje načela domneve nedolžnosti

(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 48(1); Uredba Sveta št. 1/2003, člen 2)

7.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Prilagoditev osnovnega zneska – Olajševalne okoliščine – Okvirni značaj okoliščin iz smernic

(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Sporočilo Komisije 2006/C 210/02, točka 29)

8.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Prilagoditev osnovnega zneska – Olajševalne okoliščine – Omejeno trajanje sodelovanja podjetja pri kršitvi – Upoštevanje – Meje

(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Sporočilo Komisije 2006/C 210/02, točka 29)

9.      Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Prilagoditev osnovnega zneska – Olajševalne okoliščine – Ravnanje, ki odstopa od dogovorjenega v kartelu – Omejena udeležba – Pogoji

(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Sporočilo Komisije 2006/C 210/02, točka 29, tretji odstavek)

10.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Spoštovanje načel sorazmernosti ter individualizacije kazni in sankcij – Obveznost individualizacije kazni v skladu s posebnimi načini sodelovanja za vsako inkriminirano podjetje – Nezadostna individualizacija – Posledice

(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

11.    Konkurenca – Upravni postopek – Obveznosti Komisije – Spoštovanje razumnega roka – Kršitev – Posledice – Razglasitev ničnosti odločbe o ugotovitvi kršitve zaradi predolgega trajanja postopka – Zahteva – Kršitev pravice do obrambe zadevnih podjetij

(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

12.    Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Domneva odločilnega vpliva matične družbe na hčerinske družbe, ki so v njeni 100‑odstotni lasti – Izpodbojnost – Upoštevanje ob spoštovanju načela individualizacije kazni

(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

13.    Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Domneva odločilnega vpliva matične družbe na hčerinske družbe, ki so v celoti ali skoraj v celoti v njeni lasti – Izpodbojnost – Kršitev načela omejene odgovornosti, ki izhaja iz prava družb v Uniji – Neobstoj

(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

14.    Ničnostna tožba – Dopustnost – Fizične ali pravne osebe – Podjetje, ki je naslovnik obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah in ki v upravnem postopku ni izpodbijalo njegovih pravnih in dejanskih elementov – Omejitev uresničevanja pravice do pravnega sredstva – Neobstoj

(členi 6(1) PDEU, 101 PDEU in 263, četrti odstavek, PDEU, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)

15.    Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Domneva odločilnega vpliva matične družbe na hčerinske družbe, ki so v njeni 100‑odstotni lasti – Obveznosti dokazovanja družbe, ki želi ovreči to domnevo – Nezadostni elementi za ovrženje domneve

(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

16.    Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Globe – Kršitev, storjena namerno ali iz malomarnosti – Možnost pripisa ravnanja organov podjetja temu podjetju – Pogoji

(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23)

17.    Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Dejanja, ki povzročajo obvezne pravne učinke – Dejstvo, da Komisija ni zavzela stališča v zvezi z zahtevo za plačilo obresti od presežnega dela že plačane globe na podlagi prvotnega sklepa, pred povrnitvijo na podlagi sklepa o spremembi – Nepristojnost

(člena 261 PDEU in 263 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003)

18.    Konkurenca – Globe – Znesek – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Neomejena pristojnost sodišča Unije – Obseg – Zmanjšanje zneska globe, ki je bila naložena ob kršitvi načela sorazmernosti – Upoštevanje načela individualizacije kazni

(člen 261 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člena 23(2) in (c) ter 31)

1.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točke od 76 do 81.)

2.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točke od 92 do 107 in 109.)

3.      Pri odmeri zneska globe naložene zaradi kršitve pravil o konkurenci, morajo biti v primeru enotne kršitve v smislu kompleksne kršitve, ki združuje vse sporazume in usklajena ravnanja na različnih trgih, na katerih niso prisotni vsi kršitelji in so morda le delno seznanjeni s celovitim načrtom, sankcije individualizirane, tako da se morajo nanašati na ravnanja in značilnosti zadevnih podjetij.

Tako, prvič, za določitev zneska globe ob upoštevanju teže in trajanja kršitve, ki jo je storilo podjetje, ni mogoče za celotno trajanje njegove udeležbe v kartelu upoštevati vrednosti prodaje, realizirane v državi, ki je razprave v njeni navzočnosti niso zadevale.

Drugič, za določitev zneska globe ob upoštevanju teže in trajanja kršitve, ki jo je storilo to podjetje, kadar so bila naročila nekaterih držav članic predmet razprave v navzočnosti tega podjetja, ni mogoče za celotno trajanje njegove udeležbe v kartelu upoštevati vrednosti prodaje, realizirane v državi, v kateri navedeno podjetje najprej ni bilo prisotno, predvsem ker ni imelo dovoljenja za trženje svojih proizvodov v teh državah.

Kadar je torej podjetje šele pozno in postopno začelo sodelovati pri enotni kršitvi, saj je bilo njegovo sodelovanje na začetku omejeno predvsem na sporazume, ki so bili sklenjeni v zvezi s trgom države članice, bi morala Komisija pri izračunu zneska globe upoštevati neobstoj soglasij, ki bi navedenemu podjetju dovoljevala prodajo v nekaterih državah članicah pred določenim datumom, in neobstoj dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati, da je bilo lahko podjetje vpleteno v kartel, še preden se je udeleževalo sestankov.

(Glej točke 140, 174, 178 in 327.)

4.      V okviru enotne kršitve pravil o konkurenci načelo sorazmernosti pomeni, da je treba globo, ki jo je naložila Komisija, določiti sorazmerno glede na elemente, ki jih je treba upoštevati pri presoji objektivne teže kršitve kot take in pri presoji sorazmerne teže glede na udeležbo sankcioniranega podjetja pri kršitvi.

Komisija mora med drugim zagotoviti individualizacijo kazni glede na kršitev ob upoštevanju posebnega položaja vsakega kršitelja. V praksi se individualizacija kazni glede na kršitev izvrši v različnih fazah določanja zneska globe.

Prvič, Komisija lahko ugotovi značilnost udeležbe podjetja pri kršitvi v fazi presoje objektivne teže enotne kršitve, v smislu točke 22 Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003.

Drugič, Komisija lahko ugotovi navedeno v fazi presoje olajševalnih okoliščin, navedenih v točki 29 Smernic, na podlagi splošne presoje vseh upoštevnih okoliščin (glej točko 27 navedenih smernic).

Tretjič, Komisija lahko ugotovi to značilnost v fazi po presoji objektivne teže kršitve ali olajševalnih okoliščin, na katere se sklicujejo zadevna podjetja. V točki 36 Smernic je navedeno, da lahko Komisija v nekaterih primerih naloži simbolično globo in da lahko, kot je navedeno v točki 37 teh smernic, zaradi posebnosti posamezne zadeve utemeljeno odstopi od splošne metodologije za določanje glob.

(Glej točke od 141 do 146 in 314.)

5.      V okviru odmere zneska globe naložene zaradi kršitve pravil o konkurenci, se elementi, ki jih je treba upoštevati za presojo teže kršitve, tako kot elementi, zaradi katerih Komisija v globo vključi poseben znesek, neodvisen od trajanja kršitve, da bi podjetja odvrnila od udeležbe pri protipravnem ravnanju, nanašajo na kršitev na splošno. Glede na splošno metodologijo, določeno v Smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003, mora Komisija šele v poznejši fazi prilagoditi osnovni znesek zaradi upoštevanja morebitnih olajševalnih okoliščin, med katerimi je posamična vloga vsakega podjetja. Kadar torej Komisija upošteva štiri dejavnike, ki so kot primeri navedeni v točki 22 Smernic, ji torej ni mogoče očitati, da meni, da je primerno v osnovni znesek globe vključiti poseben znesek, neodvisen od trajanja kršitve. Ker v zvezi s tem preudarki o preučitvi z vidika obrazložitve deleža, uporabljenega za določitev vrednosti prodaje, namenjene presoji teže kršitve, veljajo tudi za presojo obrazložitve, predstavljene v utemeljitev deleža, uporabljenega za določitev dodatnega zneska zaradi odvračilnega namena, v ta namen zgolj napotitev na analizo dejavnikov, uporabljenih za presojo teže, zadostuje za obrazložitev v zvezi z deležem vrednosti prodaj, uporabljenim za dodatni znesek.

(Glej točke 186, 193 in od 261 do 264.)

6.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točke od 215 do 219, od 223 do 227, 233, od 240 do 249 in 251.)

7.      V točki 29 Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003 so le informativno in neizčrpno naštete nekatere olajševalne okoliščine, ki se lahko upoštevajo, kot je to razvidno iz izraza „kot so“, ki je uporabljen v tej točki.

(Glej točko 271.)

8.      V okviru odmere zneska globe naložene zaradi kršitve člena 101 PDEU, je bilo omejeno trajanje sodelovanja podjetja pri kršitvi že upoštevano pri določitvi osnovnega zneska globe, ki upošteva trajanje sodelovanja vsakega podjetja pri kršitvi.

Zato, čeprav ni mogoče izključiti, da se lahko v nekaterih primerih velika razlika v trajanju sodelovanja različnih zadevnih podjetij upošteva v okviru olajševalnih okoliščin, pa temu ni tako, kadar je sodelovanje podjetja pri kršitvi trajalo dovolj dolgo.

(Glej točki 283 in 285.)

9.      Glej besedilo sodbe.

(Glej točke 287, 288 in od 297 do 300.)

10.    Glej besedilo sodbe.

(Glej točke od 314 do 320, 323, 324 in od 326 do 328.)

11.    Kar zadeva upravni postopek na področju konkurence, je treba razumnost trajanja postopka presojati glede na okoliščine posamezne zadeve, še zlasti njenega konteksta, ravnanja strank med postopkom, pomena spora za različna zainteresirana podjetja in zapletenost zadeve, po potrebi pa tudi glede na informacije ali dokazila, ki jih Komisija lahko predloži v zvezi s preiskavami, opravljenimi v upravnem postopku.

Trajanje takšnega postopka lahko pojasnjuje več dejavnikov. To lahko vključuje trajanje omejevalnega sporazuma, njegovo posebej široko geografsko razširjenost, delovanje omejevalnega sporazuma na geografski in časovni ravni, število sestankov, ki so potekali v okviru raznih klubov, število zadevnih podjetij, število prijav zaradi prizanesljivosti in posebej velik obseg dokumentov, ki so bili v okviru tega predloženi ali prejeti med preiskavami in so bili v različnih jezikih, Komisija pa jih je morala pregledati, različne zahteve za dodatna pojasnila, ki jih je Komisija morala nasloviti na različna zadevna podjetja ob razvoju razumevanja omejevalnega sporazuma, število naslovnikov obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, število jezikov postopka in razne zahtevke v zvezi s plačilno zmožnostjo.

Če bi trajanje upravnega postopka lahko pomenilo kršitev načela razumnega roka, ima ta kršitev lahko dve vrsti posledic. Na eni strani lahko kršitev razumnega roka – kadar je vplivala na izid postopka – povzroči razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe. Kadar gre za uporabo pravil o konkurenci, prekoračitev razumnega roka pomeni ničnostni razlog le, če gre za sklep o ugotovitvi kršitve in če je bilo ugotovljeno, da je kršitev tega načela ogrozila pravico zadevnih podjetij do obrambe. Razen v tem specifičnem primeru pa nespoštovanje obveznosti sprejetja odločitve v razumnem roku ne vpliva na veljavnost upravnega postopka na podlagi Uredbe št. 1/2003. Ker ima spoštovanje pravice do obrambe izjemen pomen v upravnih postopkih na področju konkurence, je treba preprečiti, da bi bila ta pravica nepopravljivo okrnjena zaradi predolge preiskovalne faze in da bi to trajanje lahko oviralo pridobitev dokazov za izpodbijanje obstoja ravnanj, za katera bi zadevna podjetja lahko odgovarjala. Zato preizkus morebitnega oviranja izvrševanja pravice do obrambe ne sme biti omejen samo na fazo, v kateri ima ta pravica polni učinek, to je na drugo fazo upravnega postopka. Presoja vira morebitne oslabitve učinkovitosti pravice do obrambe se mora raztezati na ves postopek in se nanašati na njegovo celotno trajanje.

Na drugi strani lahko sodišče Unije zaradi kršitve razumnega roka – kadar ni vplivala na izid postopka – pri izvrševanju svoje neomejene pristojnosti ustrezno popravi kršitev, ki je posledica prekoračitve razumnega roka upravnega postopka, in to tako, da po potrebi zniža znesek naložene globe.

(Glej točke 336, od 338 do 342, 354 in 355.)

12.    Glej besedilo sodbe.

(Glej točke od 372 do 384, 386 in 387.)

13.    Na področju konkurence se lahko Komisija za namene pripisa odgovornosti za kršitev matični družbi sklicuje na domnevo dejanskega odločilnega vplivanja ob upoštevanju dejstva, da ima matična družba v lasti ves ali skoraj ves kapital hčerinske družbe, ki je storila kršitev, ne da bi ji bilo treba navajati druge dokaze v zvezi s tem.

S tem da je Komisija ugotovila solidarno odgovornost matične družbe, ne krši načela omejene odgovornosti, ki izhaja iz prava družb v Uniji. Namen omejene odgovornosti družb je namreč predvsem določiti zgornjo mejo njihove finančne odgovornosti, in ne preprečiti, da je podjetje, ki je kršilo konkurenčno pravo, sankcionirano prek pravnih subjektov, ki ga sestavljajo, natančneje prek družbe, ki je storila kršitev, in njene matične družbe, zlasti če ima ta v lasti ves ali skoraj ves kapital hčerinske družbe in ne more ovreči domneve dejanskega odločilnega vplivanja na to družbo.

(Glej točki 385 in 388.)

14.    Glej besedilo sodbe.

(Glej točke od 391 do 393.)

15.    Glej besedilo sodbe.

(Glej točke od 394 do 400 in od 407 do 409.)

16.    Na področju kršitev pravil o konkurenci pripis kršitve člena 101 PDEU nekemu podjetju ne pomeni, da so družbeniki ali glavni poslovodje zadevnega podjetja storili to kršitev ali vedeli zanjo, ampak da jo je storila oseba, ki je pooblaščena, da deluje v imenu podjetja.

Kadar so bili torej predstavniki hčerinske družbe v okviru kartela, s strani navedene hčerinske družbe veljavno pooblaščeni za zastopanje podjetja, dejstvo, da ti predstavniki niso opravljali nobene funkcije v matični družbi, ni pomembno, ker so bili pooblaščeni za zastopanje hčerinske družbe, ki je sodelovala pri kršitvi. Tako dejstvo, da te osebe ravnajo samostojno, hčerinske družbe in posledično matične družbe ne more razbremeniti njune odgovornosti.

(Glej točki 410 in 411.)

17.    Ker Komisija ni sprejela stališča do zahteve podjetja, da se mu plačajo obresti na presežni znesek globe, plačane na podlagi prvotnega sklepa, preden mu je bil povrnjen na podlagi drugega sklepa o spremembi, sodišče Unije ni pristojno za odločanje o predlogih za izdajo odredbe, ki jih je navedeno podjetje podalo v zvezi s tem v stališčih glede sklepa o spremembi, saj taka pristojnost med drugim ne izhaja iz člena 263 PDEU ali člena 261 PDEU v povezavi s členom 31 Uredbe št. 1/2003.

To velja zlasti kadar v sklepu o spremembi, v katerem je bil znižan znesek globe, naložene podjetju, ni obravnavano vprašanje povračila preveč prejetega zneska z obrestmi, če bi to zahtevala zadevna oseba, če navedeno podjetje pri Komisiji ni vložilo take zahteve, in če slednja ni sprejela stališča do take zahteve v aktu, ki bi lahko posegal v položaj tega podjetja.

(Glej točke od 428 do 430.)

18.    Neomejena pristojnost na podlagi člena 229 PDEU, ki jo sodišču Unije podeljuje člen 31 Uredbe št. 1/2003, temu sodišču omogoča, da poleg preprostega nadzora zakonitosti kazni naloženih zaradi kršitve pravil o konkurenci, na podlagi katerega je mogoče le zavrniti ničnostno tožbo ali razglasiti ničnost izpodbijanega akta, nadomesti presojo Komisije s svojo in posledično izpodbijani akt spremeni, tudi če ga ne razglasi za ničnega, pri čemer pa mora upoštevati vse dejanske okoliščine, zlasti pri spremembi naložene globe, kadar presoja vprašanje zneska globe.

Sodišče Unije globe ne določi z natančnim aritmetičnim postopkom. Sodišče Unije poleg tega ni vezano na izračune Komisije in njene smernice, kadar odloča na podlagi neomejene sodne pristojnosti, vendar mora opraviti svojo presojo in pri tem upoštevati vse okoliščine primera. V zvezi s tem za določitev zneska globe za sankcioniranje udeležbe pri enotni kršitvi iz člena 23(3) Uredbe št. 1/2003 izhaja, da je treba poleg teže kršitve upoštevati njeno trajanje, iz načela individualizacije kazni pa izhaja, da je treba pri sankciji upoštevati položaj vsakega kršitelja, ki je sodeloval pri kršitvi. To mora predvsem veljati v primeru kompleksne in dolgotrajne kršitve, kot jo je Komisija opredelila v izpodbijanem sklepu in za katero je značilna raznolikost udeležencev.

(Glej točke 432, 436 in 437.)