Language of document :

Tožba, vložena 17. januarja 2020 – Junqueras i Vies/Parlament

(Zadeva T-24/20)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Oriol Junqueras i Vies (Sant Joan de Vilatorrada, Španija) (zastopnik: A. Van den Eynde Adroer, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj šteje, da je bila tožba zoper izpodbijane akte s priloženimi dokumenti vložena pravočasno, naj jo razglasi za dopustno in naj ob upoštevanju tožbenih razlogov, ki so v njej navedeni, razglasi ničnost izpodbijanih aktov, ki so predmet te tožbe, jih šteje za neobstoječe in brez učinkov ter naj toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je vložena zoper odločbo Evropskega parlamenta, ki jo je razglasil predsednik g. Sassoli na plenarnem zasedanju 13. januarja 2020 in s katero je bilo ob upoštevanju odločbe osrednje volilne komisije z dne 3. januarja 2020, ki ji je sledila odločba Tribunal Supremo (vrhovno sodišče, Španija) z dne 9. januarja 2020, ugotovljeno, da je poslanski sedež Oriola Junqueras i Viesa z učinkom od 3. januarja 2020 v skladu s poslovnikom Parlamenta prost, in zoper zavrnitev – s predhodno odločbo – nujne zahteve za zaščito imunitete O. Junqueras i Viesa, ki jo je 20. decembra 2019 v njegovem imenu vložila D. Riba i Giner (MEP).

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev členov 41(1) in 41(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, saj je treba člen 13(3) Akta o volitvah iz leta 1976 in člen 4(7) Poslovnika Evropskega parlamenta razlagati tako, da se z njima zahteva postopek, v katerem so navedene pravice spoštovane in v katerem je mogoče vložiti ugovor zoper razglasitev, da je poslanski sedež O. Junqueras i Viesa prost, ter ta ugovor izpodbijati.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev členov 39(1) in 39(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 14(3) PEU, člena 1(3) Akta o volitvah iz leta 1976, načela lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU (v tem primeru Tribunal Supremo (vrhovno sodišče)), načela primarnosti prava Evropske unije, člena 9 (drugi odstavek) Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah in člena 6 Poslovnika Evropskega parlamenta, ker ni bil priznan noben učinek sodbe Sodišča Evropske unije z dne 19. decembra 2019 v zadevi C-502/19, ki se je nanašala ravno na položaj O. Junqueras i Viesa in v kateri je bilo navedeno, da je treba od Evropskega parlamenta zahtevati odvzem imunitete. Tožeča stranka podredno navaja, da je treba določbe člena 13(3) Akta o volitvah iz leta 1976 in člena 4(7) Poslovnika Evropskega parlamenta razlagati tako, da lahko Evropski parlament ugodi ugovorom iz navedenih členov zoper razglasitev, da je poslanski sedež prost, kadar je razlog mogoče preučiti brez presoje nacionalnega prava države.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev členov 39(1) in 39(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter člena 4(7) Poslovnika Evropskega parlamenta, ker nacionalne odločbe, na katerih je temeljila razglasitev, da je poslanski sedež prost, niso dokončne.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev členov 39(1) in 39(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 3 Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP) ter člena 9 (prvi odstavek, točki (a) in (b)) Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah in člena 6 Poslovnika Evropskega parlamenta, ker je bilo O. Junqueras i Viesu nezakonito onemogočeno izvajanje imunitete, do katere ima pravico.

Peti tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 9 (prvi odstavek, točka (a)) Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah, členov 39(1) in 39(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 3 Protokola št. 1 k EKČP, člena 6 Poslovnika Evropskega parlamenta in člena 13(3) Akta o volitvah iz leta 1976, ker je v španski zakonodaji določeno, da je treba za pregon izvoljenih poslancev vložiti predhodno zahtevo za odvzem imunitete, zato je sodna praksa Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) contra legem in vzpostavljena je bila ad hoc ter ad homine, kajti v zvezi s tem ne obstaja noben precedens, kar priznava tudi Tribunal Supremo (vrhovno sodišče).

____________