Zadeva T‑361/13

(objava odlomkov)

Menelaus BV

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu
(znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Besedna znamka Skupnosti VIGOR – Prejšnja figurativna znamka Skupnosti in prejšnja mednarodna figurativna znamka VIGAR – Dopustnost dokazov o uporabi, predloženih na CD‑ROM-u – Upoštevanje dodatnih dokazov, ki niso bili predloženi pravočasno – Resna in dejanska uporaba prejšnjih znamk – Člena 15 in 57(2) Uredbe št. 207/2009 – Oblika, ki se razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega značaja“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 18. novembra 2015

1.      Znamka Skupnosti – Odpoved, razveljavitev ali ničnost – Preizkus prijave – Dokaz o uporabi prejšnje znamke – Resna in dejanska uporaba – Pojem – Merila presoje – Zahteva po konkretnih in objektivnih dokazih – Podrobna pravila dokazovanja in dokazna sredstva – Neobstoj omejitve – Dopustnost dokazov o uporabi, predloženih na CD‑ROM-u

(Uredba Sveta št. 207/2009, člena 57(2) in 3(2); Uredba Komisije št. 2868/95, člen 1, pravili 22(4) in 40(6))

2.      Znamka Skupnosti – Odločba Urada – Načelo enakega obravnavanja – Načelo dobrega upravljanja – Prejšnja praksa odločanja Urada – Načelo zakonitosti – Nujnost natančne in celovite preučitve v vsakem konkretnem primeru

1.      Iz pravila 22(4) Uredbe št. 2868/95 za izvedbo Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti, kakor je bila spremenjena, izhaja, da seznam dokaznih sredstev (embalaže, katalogi, računi, itd.), ki ga vsebuje, ni izčrpen, saj je določeno, da so ta „načeloma omejena“ na naveden seznam primerov. Poleg tega je bilo že razsojeno, da načini in sredstva dokazovanja resne in dejanske uporabe znamke niso omejeni. Glede tega je jasno, da dokazna sredstva, kot je avdio ali video material ter radijski ali televizijski reklamni oglasi, niso izključena. Ti pa so na splošno na voljo na podatkovnih medijih, kot je CD‑ROM ali USB ključ, in jih ni mogoče predložiti na papirju ali na digitalizirani datoteki takega dokumenta.

Drugače velja za dokazna sredstva, kot so računi ali katalog, ki bi se lahko predložila na papirju ali na datoteki, ki bi vsebovala skenirane dokumente, vendar so bila za predložitev naložena na CD‑ROM. Čeprav načela, na katera je opozorjeno zgoraj, ne nasprotujejo dokazilom v obliki CD‑ROM-a, se postavljeno vprašanje nanaša predvsem na načine predložitve dokazil Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli). Vendar določbe Uredbe št. 2868/95, ki se nanašajo posebej na predložitev sporočil Uradu, ne nasprotujejo predložitvi dokazil na CD‑ROM-u.

Ni izključeno, da lahko predložitev dokazil na CD‑ROM-u, ki vsebuje več elektronskih datotek, oteži analizo tako predloženih dokazil v primerjavi s papirjem ali preprosto datoteko, ki bi vsebovala skenirano različico dokumentov in bi zlahka omogočala njihovo povsem enako razmnoževanje s tiskanjem. V zvezi s tem se morajo stranke, ki dokaze o uporabi predložijo na CD‑ROM-u, prepričati, da njihova berljivost ne ogroža njihove dokazne vrednosti.

(Glej točke od 23 do 29, 34 in 35.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 37 in 38.)