Zadeva T‑415/10

Nexans France

proti

Evropskemu skupnemu podjetju za ITER in razvoj fuzijske energije

„Javna naročila blaga – Euratom – Postopek javnega razpisa skupnega podjetja Fusion for Energy – Dobava električne opreme – Zavrnitev ponudbe ponudnika – Odprti postopek – Ponudba s pridržki – Pravna varnost – Legitimno pričakovanje – Sorazmernost – Konflikt interesov – Odločba o oddaji naročila – Ničnostna tožba – Neobstoj neposrednega nanašanja – Nedopustnost – Nepogodbena odgovornost”

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 20. marca 2013

1.      Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne –Formalne zahteve – Označitev predmeta spora – Kratek povzetek navajanih razlogov – Vloga, ki ni dovolj jasna in natančna – Nedopustnost

(Statut Sodišča, člena 21, prvi odstavek, in 53, prvi odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1)(c))

2.      Ničnostna tožba – Pravni interes – Fizične ali pravne osebe – Tožba, ki lahko tožeči stranki zagotovi koristi – Tožba, ki jo je zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil ponudnik, čigar ponudba je bila zavrnjena pred fazo oddaje naročila – Nedopustnost

(člen 263, četrti odstavek, PDEU)

3.      Javna naročila Evropske unije – Postopek javnega razpisa – Obveznost spoštovanja načela enakega obravnavanja ponudnikov – Nujnost zagotavljanja enakih možnosti in ravnanja v skladu z načelom preglednosti – Spoštovanje načela pravne varnosti– Obseg

4.      Javna naročila Evropske unije – Sklenitev pogodbe o naročilu na podlagi javnega razpisa – Diskrecijska pravica institucij – Sodni nadzor – Meje

5.      Javna naročila Evropske unije – Sklenitev pogodbe o naročilu na podlagi javnega razpisa – Pooblastila institucij v postopku oddaje javnega naročila – Izključitev ponudnikov v položaju konflikta interesov – Obseg – Meje

6.      Pravo Evropske unije – Načela – Varstvo legitimnega pričakovanja – Pogoji – Jasna zagotovila uprave

7.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Škoda – Vzročna zveza – Neizpolnitev enega od pogojev – Zavrnitev odškodninske tožbe v celoti

(člen 340, drugi odstavek, PDEU; Sklep Sveta 2007/198, člen 9(2))

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 49 in 50.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 53 do 56.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 71, 80 in 102.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 100 in 101.)

5.      Na področju javnih naročil možnost naročnika, da vpliva, čeprav nenamerno, na pogoje javnega razpisa v zanj ugodnem smislu, pomeni konflikt interesov. V zvezi s tem konflikt interesov pomeni kršitev enakega obravnavanja kandidatov in enakih možnosti ponudnikov. Pojem konflikta interesov je objektivne narave in za njegovo opredelitev je treba izključiti namene zadevnih oseb, zlasti njihovo dobro vero. Odločba Sveta z dne 27. marca 2007 o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije ter dodelitvi prednosti le-temu

Ni absolutne obveznosti, ki bi veljala za naročnike, da sistematično izključijo ponudnike v položaju konflikta interesov, saj taka izključitev ni upravičena, kadar je mogoče dokazati, da ta položaj ni vplival na njihovo ravnanje v okviru postopka javnega razpisa in ne vključuje dejanskega tveganja, da bi se pojavile prakse, ki bi lahko izkrivljale konkurenco med ponudniki. Izključitev ponudnika v položaju konflikta interesov pa je nujna, kadar ni ustreznejšega načina za preprečitev kršenja načel enakega obravnavanja ponudnikov in preglednosti.

(Glej točke od 114 do 117.)

6.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 169.)

7.      Na področju nepogodbene odgovornosti mora navedeno skupno podjetje v skladu s členom 9(2) Odločbe 2007/198 o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije ter dodelitvi prednosti le-temu pri nepogodbenih obveznostih v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonom držav članic, nadomestiti kakršno koli škodo, ki so jo povzročili njegovi uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti. V zvezi s tem mora biti za uveljavljanje nepogodbene odgovornosti tega podjetja izpolnjen niz pogojev, in sicer nezakonitost ravnanja, ki se očita institucijam, resničnost škode ter obstoj vzročne zveze med zatrjevanim ravnanjem in uveljavljano škodo.

Če eden od teh pogojev ni izpolnjen, je treba odškodninski zahtevek zavrniti v celoti, ne da bi bilo treba preučiti druge pogoje.

(Glej točki 179 in 180.)