Tožba, vložena 1. oktobra 2015 – VIK/Komisija

(Zadeva T-576/15)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: VIK Verband der Industriellen Energie- und Kraftwirtschaft e. V. (Essen, Nemčija) (zastopnik: C. Kahle, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

ugotovi ničnost sklepa Evropske komisije z dne 25. novembra 2014 v postopku „državna pomoč SA.33995 (2013/C) (ex 2013/NN) - Nemčija, Podpora za elektriko iz obnovljivih virov energije in znižana dajatev EEG za energetsko intenzivne uporabnike“ C(2014) 8786 final, objavljenem v uradnem listu (UL L 250, str. 122, z dne 25. septembra 2015) na podlagi člena 264 PDEU, ker

je tožena stranka v členih 1 in 3, točka 1, sklepa podporo za elektriko iz obnovljivih virov energije in znižano dajatev EEG na podlagi zakona EEG iz leta 2012 opredelila kot novo pomoč in ker

je tožena stranka v členih 2, 3, točka 2, 6 in 7 ugotovila nezdružljivost posebnih pravil o nadomestilih z notranjim trgom in odredila vračilo pomoči;

naj se toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja sedem tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog: neobstoj prednosti

Tožeča stranka trdi, da posebna pravila o nadomestilih ne pomenijo pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, saj energetsko intenzivnim uporabnikom z znižano dajatvijo EEG ni dana nobena prednost.

Drugi tožbeni razlog: neobstoj selektivnosti

Tožeča stranka dalje navaja, da pravila o nadomestilih ne pomenijo pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, saj ne izpolnjujejo pogoja selektivnosti. Energetsko intenzivni uporabniki nimajo prednosti pred drugimi podjetji, ki so v primerljivem pravnem in dejanskem položaju. Poleg tega je znižana dajatev EEG upravičena na podlagi narave in sistematike pravil.Tretji tožbeni razlog: neobstoj državnih sredstevNa tem mestu tožeča stranka navaja, da ne zvezni sistem nadomestil ne posebna pravila o nadomestilih EEG 2012 ne zajemajo pomoči v smislu člena 107(1) PDEU, saj ne vključujejo bremenitve državnih sredstev.Četrti tožbeni razlog: neobstoj izkrivljanja konkurence Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da znižana dajatev EEG služi le izravnavi slabšega konkurenčnega položaja, v katerem so zaradi plačila dajatve EEG energetsko intenzivni uporabniki v primerjavi s podjetnimi panogami v drugih državah.Peti tožbeni razlog: združljivost pomoči s skupnim trgomTožeča stranka trdi, da če bi bila znižana dajatev EEG opredeljena kot pomoč, bi bila združljiva s skupnim trgom. Znižana dajatev ne izkrivlja konkurence, temve

č se z njo izravnava slabši konkurenčni položaj za

devnih podjetij.Šesti tožbeni razlog: neobstoj nove pomočiTožeča stranka dalje navaja, da če bi Splošno sodišče posebna pravila o nadomestilih opredelilo kot pomoč, bi šlo za obstoječo pomoč, za katero se

člen 6 Uredbe (ES) št. 659/1999 ne uporablja.Sedmi tož

beni razlog: kršitev splošnih načel varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnostiTožeča stranka na tem mestu navaja, da je s potrditvijo zakona EEG 2000 tožena stranka ustvarila legitimno pričakovanje, ki je s končnim sklepom kršeno.

____________

¹ Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o do

ločitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe ES (UL L 83, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 339.)