SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(drugi senat)

z dne 10. aprila 2014

Zadeva F‑16/13

Ivo Camacho-Fernandes

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Uradniki – Socialna varnost – Člen 73 Kadrovskih predpisov – Poklicna bolezen – Izpostavitev azbestu in drugim snovem – Zdravniška komisija – Zavrnitev priznanja poklicnega izvora bolezni, za katero je uradnik umrl – Pravilnost mnenja zdravniške komisije – Načelo kolegialnosti – Mandat – Obrazložitev – Načelo enakega obravnavanja“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero I. Camacho-Fernandes v bistvu predlaga razglasitev ničnosti odločbe z dne 23. marca 2012, s katero je organ Evropske komisije, pristojen za imenovanja (v nadaljevanju: OPI), končal postopek, uveden na podlagi člena 73 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi), in potrdil besedilo osnutka odločbe z dne 23. junija 1995 o zavrnitvi priznanja poklicnega izvora bolezni, za katero je umrla žena tožnika.

Odločitev:      Tožba se zavrne. I. Camacho-Fernandes nosi svoje stroške in naloži se mu plačilo stroškov Evropske komisije.

Povzetek

1.      Uradniki – Socialna varnost – Zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni – Zdravniška komisija – Organizacija – Obveznost sprejetja poslovnika – neobstoj – Obveznost uradnega glasovanja – Neobstoj

(Kadrovski predpisi, člen 73; Pravila o zavarovanju za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, člen 22(3))

2.      Uradniki – Socialna varnost – Zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni – Zdravniško mnenje – Obveznost obrazložitve zdravniške komisije – Obseg

(Kadrovski predpisi, člen 73; Pravila o zavarovanju za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, člen 22(3))

3.      Uradniki – Socialna varnost – Zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni – Zdravniško mnenje – Kolegialno delovanje zdravniške komisije – Preučitev zadeve in priprava končnega poročila na podlagi večinskega mnenja komisije – Veljavnost – Pogoji

(Kadrovski predpisi, člen 73; Pravila o zavarovanju za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, člen 22(3))

1.      V okviru zahteve za priznanje poklicnega izvora bolezni uradnika naloga zdravniške komisije, da popolnoma objektivno in neodvisno presodi zdravstvena vprašanja, zahteva, da je popolnoma svobodna pri presoji. Ta svoboda pa bi bila ogrožena, če bi morala ta komisija, ki se sicer sestavi ad hoc za vsak posamezen primer, ki ga mora presoditi, in torej ni trajna, v vseh primerih sprejeti poslovnik. V teh okoliščinah mora imeti zdravniška komisija možnost odločiti, da glede na okoliščine primera, ki ga obravnava, lahko opravi svojo nalogo, ne da bi morala nujno sprejeti formalna in podrobna pravila za svoje delovanje, kar se sicer ne zahteva v členu 22(3) skupnih pravil o zavarovanju za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni uradnikov Unije, ki so začela veljati 1. januarja 2006. Poleg tega ni zdravniški komisiji z nobeno določbo teh pravil naložena obveznost uradnega glasovanja pred sprejetjem odločitve.

(Glej točke 74, 79 in 98.)

Napotitev na:

Sodišče: 19. januar 1988, Biedermann/Računsko sodišče, 2/87, točka 16;

Sodišče za uslužbence: 12. december 2012, BS/Komisija, F‑90/11, točka 38, predmet pritožbe pred Splošnim sodiščem Evropske unije, zadeva T‑83/13 P.

2.      V okviru zahteve za priznanje poklicnega izvora bolezni uradnika obveznost obrazložitve, ki je naložena zdravniški komisiji, ob upoštevanju njene naloge, da poda mnenje o zdravstvenih vprašanjih, pomeni le, da pojasni, kako je na podlagi elementov, ki jih je imela na voljo, prišla do zdravniškega sklepa, ki ga je navedla v končnem poročilu. Iz člena 22(3) skupnih pravil o zavarovanju za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni uradnikov Unije, ki so začela veljati 1. januarja 2006, ne izhaja nobena obveznost navesti znanstvene dokumente v podporo tezam, ki jih je podprla večina članov zdravniške komisije. V zvezi s tem je pomembno le, da končno poročilo vsebuje obrazložitev, ki omogoča presojo ugotovitev, na katerih temeljijo sklepi, ki jih vsebuje, ter da je v njem predstavljena dovolj razumljiva povezava med zdravniškimi ugotovitvami, ki jih vsebuje, in sklepi zdravniške komisije.

(Glej točki 88 in 120.)

3.      V okviru zahteve za priznanje poklicnega izvora bolezni uradnika je končno poročilo zdravniške komisije dokončno šele potem, ko sta dva podpisnika tega poročila imela priložnost upoštevati manjšinsko mnenje. Zgolj to, da drugi člani zdravniške komisije po preučitvi vprašanj, postavljenih v manjšinskem mnenju, niso prepričani, da je treba spremeniti njihove sklepe, navedene v poročilu, sestavljenem v imenu zdravniške komisije, ne more pomeniti kršitve pogojev mandata zdravniške komisije.

(Glej točko 108.)