Language of document : ECLI:EU:C:2010:541

Združene zadeve C-514/07 P, C-528/07 P in C-532/07 P

Kraljevina Švedska in drugi

proti

Association de la presse internationale ASBL (API)

in

Evropski komisiji

„Pritožba – Pravica dostopa do dokumentov institucij – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Člen 4(2), druga in tretja alinea – Vloge, ki jih je Komisija vložila v postopkih pred Sodiščem in Splošnim sodiščem – Odločba Komisije o zavrnitvi dostopa“

Povzetek sodbe

1.        Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo sodnih postopkov

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2))

2.        Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo ciljev dejavnosti inšpekcij, preiskav in revizij

(člena 226 ES in 228 ES; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2))

3.        Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo sodnih postopkov

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2))

1.        Vloge, predložene Sodišču v okviru sodnega postopka, imajo povsem posebne značilnosti, saj so že po svoji naravi bolj del sodne dejavnosti Sodišča kot pa del upravne dejavnosti Komisije, pri čemer upravna dejavnost ne zahteva enakega obsega dostopa do dokumentov kot zakonodajna dejavnost institucije Skupnosti. Te vloge so namreč sestavljene izključno za navedeni sodni postopek in so njegov bistveni del.

Vendar je iz upoštevnih določb Pogodb in iz sistematike Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ter iz ciljev predpisov Unije na tem področju razvidno, da je sodna dejavnost izključena s področja uporabe pravice dostopa do dokumentov, ki je določena s temi predpisi.

Namen varstva sodnih postopkov je zlasti zagotoviti upoštevanje načela enakosti orožij in načela dobrega delovanja sodnega organa.

Vendar je treba na eni strani v zvezi z enakostjo orožij navesti, da če bi morala biti vsebina vlog Komisije predmet javnega razpravljanja, bi kritike teh vlog ne glede na njihov dejanski pravni pomen lahko vplivale na stališče, ki ga brani neka institucija pred sodišči Unije. Tak položaj bi lahko izkrivil nujno uravnoteženost med strankami v sporu pred navedenimi sodišči – namreč uravnoteženost, ki je osnova načela enakosti orožij – če bi obveznost razkritja dokumentov veljala le za institucijo, na katero je bila naslovljena prošnja za dostop do dokumentov, in ne za vse stranke v postopku. Načelo enakosti orožij je tako kot načelo kontradiktornosti le logična posledica samega pojma pravičnega postopka in glede njiju mora imeti vsaka stranka v postopku pred sodišči Unije ne glede na svoj pravni status pravico, da se ju spoštuje. To, da je obveznost preglednosti z Uredbo št. 1049/2001 naložena le institucijam, ki so v njej naštete, ne more v okviru nekončanih sodnih postopkov povzročiti, da bi bil njihov procesni položaj prizadet z vidika načela enakosti orožij.

Na drugi strani, kar zadeva dobro delovanje sodnega organa, se izključitev sodne dejavnosti s področja uporabe pravice dostopa do dokumentov brez razlikovanja med različnimi fazami postopka utemeljuje z nujnostjo, da se med sodnim postopkom zagotovi, da razprave med strankami in posvetovanja zadevnega sodišča o tekoči zadevi potekajo nemoteno. Z razkritjem zadevnih vlog bi se omogočilo, čeprav zgolj v zaznavi javnosti, izvajanje zunanjih pritiskov na sodno dejavnost in poseganje v nemotenost razprav.

Zato je treba priznati obstoj splošne domneve, da bi razkritje vlog, ki jih je predložila institucija v okviru sodnega postopka, pomenilo poseg v varstvo tega postopka v smislu člena 4(2), druga alinea, Uredbe št. 1049/2001, dokler teče navedeni postopek. Če bi bil tretjim osebam na podlagi Uredbe št. 1049/2001 omogočen dostop do navedenih vlog, bi bil omajan sistem postopkovnih predpisov, ki ureja sodne postopke pred sodišči Unije.

Taka splošna domneva ne izključuje pravice zainteresirane stranke, da dokaže, da za dokument, za razkritje katerega se prosi, ta domneva ne velja.

(Glej točke od 77 do 79, od 85 do 89, od 91 do 94, 100 in 103.)

2.        Ni mogoče domnevati, da bi razkritje vlog, ki jih Komisija predloži v okviru postopka, v katerem je sprejeta sodba na podlagi člena 226 ES, poseglo v preiskovalne dejavnosti, ki lahko vodijo k uvedbi postopka na podlagi člena 228 ES.

Cilj postopka, uvedenega s členom 226 ES, je namreč ugotoviti, da je ravnanje države članice v nasprotju z zakonodajo Unije, in doseči, da se tako ravnanje konča, medtem ko je cilj postopka, določenega v členu 228 ES, dosti bolj omejen, in sicer zgolj spodbuditi državo članico zamudnico k izvršitvi sodbe zaradi neizpolnitve obveznosti. Iz tega je razvidno, da ko Sodišče s sodbo, izdano na podlagi člena 226 ES, ugotovi, da država članica ni izpolnila svojih obveznosti, predmet nadaljnjih pogajanj med to državo in Komisijo ne bo več obstoj neizpolnitve obveznosti – ki ga je Sodišče že ugotovilo – ampak vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji, potrebni za vložitev tožbe na podlagi člena 228 ES. Poleg tega je treba glede možnosti, da tožba zaradi neizpolnitve obveznosti vodi k sporazumni rešitvi spora, poudariti, da po tem, ko je bila neizpolnitev obveznosti ugotovljena s sodbo, ki jo je Sodišče izdalo na podlagi člena 226 ES, glede te neizpolnitve obveznosti ni več mogoča taka rešitev spora.

(Glej točke od 119 do 122.)

3.        Ker je sodna dejavnost po končanju postopka končana, ni več treba domnevati, da razkritje vlog posega v to dejavnost. Nesporno pa ni mogoče izključiti, da razkritje vlog v zvezi s sodnim postopkom, ki je končan, vendar povezan z drugim nekončanim postopkom, lahko povzroči tveganje, da se poseže v zadnjenavedeni postopek, zlasti če stranke v njem niso iste kot stranke v končanem postopku. V takem položaju bi namreč razkritje argumentov Komisije v okviru nekončanega postopka – če bi uporabila enake argumente za utemeljitev svojega pravnega stališča v obeh postopkih – lahko poseglo v nekončani postopek. Vendar je tako tveganje odvisno od več dejavnikov, med katerimi je zlasti stopnja podobnosti med trditvami, navedenimi v obeh postopkih. Če se vloge Komisije ponovijo le delno, bi namreč delno razkritje lahko zadostovalo, da se prepreči vsako tveganje posega v nekončani postopek. Vendar v teh okoliščinah Komisija lahko le na podlagi konkretne preučitve dokumentov, za katere se prosi za dostop, ugotovi, ali je njihovo razkritje mogoče zavrniti na podlagi člena 4(2), druga alinea, Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.

(Glej točke od 131 do 134.)