Zadeva T-53/10

Peter Reisenthel

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Model Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Zavrnitev zahteve za ugotovitev ničnosti s strani oddelka za ničnost – Vročitev odločbe oddelka za ničnost po faksu – Pritožba pred odborom za pritožbe – Vloga s pritožbenimi razlogi – Rok za vložitev – Dopustnost pritožbe – Člen 57 Uredbe (ES) št. 6/2002 – Popravek odločbe – Člen 39 Uredbe (ES) št. 2245/2002 – Splošno pravno načelo, ki dovoljuje preklic nezakonite odločbe“

Povzetek sodbe

1.      Znamka Skupnosti – Postopkovne določbe – Odločbe Urada – Popravek – Očitna pomota – Pojem – Kršitev pravice do obrambe – Izključitev

(Uredba Komisije št. 2245/2002, člen 39)

2.      Akti institucij – Preklic – Nezakoniti akti – Pogoji – Spoštovanje razumnega roka in načela varstva legitimnih pričakovanj

3.      Akti institucij – Izbira pravne podlage – Napaka – Razglasitev ničnosti akta – Pogoji

1.      V skladu s členom 39 Uredbe št. 2245/2002 o izvajanju Uredbe št. 6/2002 o modelih Skupnosti se lahko v odločbah Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) popravijo samo jezikovne napake, napake pri prepisovanju in očitne pomote. Po uradni dolžnosti ali na zahtevo zainteresirane stranke jih popravi oddelek, ki je odločbo sprejel.

Glede na pomembnost zavezujoče narave izreka končne odločbe, ki jo je sprejel pristojni organ, in ob upoštevanju načela pravne varnosti je treba pravilo, ki v izjemnih primerih dovoljuje naknadne popravke take odločbe, razlagati strogo. Zato je pojem očitna pomota omejen na formalne napake, katerih nepravilnost je jasno razvidna iz besedila odločbe in ki ne vplivajo na njen obseg ali vsebino, kot sta določeni z izrekom in obrazložitvijo. Pojem očitna pomota pa se ne more nanašati na napako, ki lahko vpliva na pravilnost vsebine izpodbijane odločbe.

Kršitev pravice do obrambe, povzročena s sprejetjem odločbe pred iztekom roka, določenega tožeči stranki za predložitev stališč, ni očitna pomota v smislu člena 39 Uredbe št. 2245/2002. Taka kršitev je namreč kršitev postopka, v katerem je bila sprejeta odločba, in lahko zato vpliva na pravilnost njene vsebine.

(Glej točki 35 in 37.)

2.      Retroaktivni preklic nezakonitega upravnega akta, s katerim so bile ustvarjene subjektivne pravice, je dovoljen, če institucija, ki je akt sprejela, upošteva pogoje v zvezi s spoštovanjem razumnega roka in legitimnih pričakovanj upravičenca iz akta, ki se je lahko zanesel na njegovo zakonitost.

(Glej točko 40.)

3.      Vendar ne glede na obstoj druge pravne podlage napaka pri izbiri pravne podlage povzroči razglasitev ničnosti zadevnega akta, kadar lahko ta napaka vpliva na njegovo vsebino, med drugim s povzročitvijo nepravilnosti v postopku, uporabljenem za njegovo sprejetje.

(Glej točko 41.)