Language of document : ECLI:EU:C:2016:633

Zadeva C‑310/15

Vincent Deroo-Blanquart

proti

Sony Europe Limited

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Cour de cassation (kasacijsko sodišče, Francija))

„Predhodno odločanje – Varstvo potrošnikov – Nepoštene poslovne prakse – Direktiva 2005/29/ES – Člena 5 in 7 – Skupna ponudba – Prodaja računalnika z vnaprej nameščeno programsko opremo – Bistvena informacija o ceni – Zavajajoča opustitev – Nezmožnost potrošnika, da kupi isti model računalnika brez programske opreme“

Povzetek – Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 7. septembra 2016

1.        Varstvo potrošnikov – Nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov – Direktiva 2005/29 – Nepoštena poslovna praksa – Pojem – Poslovna praksa prodaje računalnika z vnaprej nameščeno programsko opremo brez možnosti potrošnika, da kupi isti model računalnika brez vnaprej nameščene programske opreme – Izključitev – Pogoji – Presoja nacionalnega sodišča

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29, člena 2(e) in (h) in 5(2))

2.        Varstvo potrošnikov – Nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov – Direktiva 2005/29 – Nepoštena poslovna praksa – Pojem – Skupna ponudba za prodajo računalnika z vnaprej nameščeno programsko opremo – Nenavedba cene vsakega dela vnaprej nameščene programske opreme – Izključitev

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29, člena 5(4)(a) in (7))

1.        Poslovna praksa prodaje računalnika z vnaprej nameščeno programsko opremo brez možnosti potrošnika, da kupi isti model računalnika brez vnaprej nameščene programske opreme, ne pomeni nepoštene poslovne prakse v smislu člena 5(2) Direktive 2005/29 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi direktiv 84/450, 97/7, 98/27 in 2002/65 ter Uredbe št. 2006/2004, razen če je taka praksa v nasprotju z zahtevami poklicne skrbnosti in bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje povprečnega potrošnika v zvezi s tem izdelkom, kar pa mora presoditi nacionalno sodišče ob upoštevanju posebnih okoliščin iz postopka v glavni stvari.

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da mora nacionalno sodišče v okviru skupne presoje spoštovanja zahtev poklicne skrbnosti upoštevati okoliščine, kot so, med drugim, pravilna seznanitev potrošnika, skladnost skupne ponudbe s pričakovanji velikega dela potrošnikov in možnost, ponujena potrošnikom, da sprejmejo vse elemente te ponudbe ali prekličejo prodajo. Take okoliščine lahko izpolnjujejo zahtevi po pošteni tržni praksi ali splošnem načelu dobre vere na področju proizvodnje računalniške opreme, namenjene široki javnosti, s čimer trgovec tako izkaže skrb v razmerju do potrošnika.

Poleg tega mora nacionalno sodišče ugotoviti, ali je bila pri prodaji računalnika z vnaprej nameščeno programsko opremo brez možnosti potrošnika, da kupi isti model računalnika brez vnaprej nameščene programske opreme, sposobnost tega potrošnika sprejeti poslovno odločitev ob poznavanju vseh pomembnih dejstev znatno zmanjšana, če je bil potrošnik pred nakupom ustrezno seznanjen s tem, da se model računalnika, ki je predmet prodaje, ne trži brez vnaprej nameščene programske opreme, in da zato načeloma lahko prosto izbere drug model računalnika druge znamke s podobnimi tehničnimi značilnostmi, ki se prodaja brez programske opreme ali z drugo programsko opremo.

(Glej točke 37, 41 in 42 ter točko 1 izreka.)

2.        V okviru skupne ponudbe prodaje računalnika z vnaprej nameščeno programsko opremo nenavedba cene vsakega dela vnaprej nameščene programske opreme ne pomeni zavajajoče poslovne prakse v smislu členov 5(4)(a) in 7 Direktive 2005/29 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi direktiv 84/450, 97/7, 98/27 in 2002/65 ter Uredbe št. 2006/2004.

Zato ob upoštevanju konteksta skupne ponudbe prodaje računalnika z vnaprej nameščeno programsko opremo – računalnik, ki je bil predmet prodaje, je bil vsekakor ponujan samo opremljen z vnaprej nameščeno programsko opremo – in glede na dejstvo, da taka poslovna praksa ne pomeni nepoštene poslovne prakse v smislu člena 5(2) Direktive 2005/29, nenavedba cene vsakega dela te programske opreme ne more niti preprečiti potrošniku, da sprejme poslovno odločitev ob poznavanju vseh pomembnih dejstev, niti ne more povzročiti, da sprejme poslovno odločitev, ki je drugače ne bi sprejel. Zato, glede na to, da cena vsakega dela te programske opreme ne pomeni bistvene informacije v smislu člena 7(4) Direktive 2005/29, nenavedba te cene ne pomeni zavajajoče poslovne prakse v smislu členov 5(4)(a) in 7 te direktive.

(Glej točke od 50 do 52 in točko 2 izreka.)