Združene zadeve T-109/02, T-118/02, T-122/02, T-125/02, T-126/02, T-128/02, T-129/02, T-132/02 in T-136/02
Bolloré SA in drugi
proti
Komisiji Evropskih skupnosti
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg samokopirnega papirja – Smernice za izračun globe – Trajanje kršitve – Teža kršitve – Zvišanje za odvračilne namene – Obteževalne okoliščine – Olajševalne okoliščine – Obvestilo o ugodni obravnavi“
Povzetek sodbe
1. Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravic obrambe – Vpogled v spis
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 17)
2. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije, s katero je ugotovljena kršitev – Izločitev dokazov, ki podjetju, ki je naslovnik, niso bili sporočeni
(člen 81(1) ES)
3. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije, s katero je ugotovljena kršitev – Odločba, ki ni enaka obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah – Kršitev pravic obrambe – Pogoj
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 17)
4. Konkurenca – Upravni postopek – Neuporaba člena 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah – Uporaba splošnih načel prava Skupnosti
(Uredba Sveta št. 17, člen 19(2))
5. Akti institucij – Akti, sprejeti pri izvajanju diskrecijske pravice – Spoštovanje jamstev, ki jih ima subjekt
6. Konkurenca – Skupnostna pravila – Kršitev hčerinske družbe – Pripis odgovornosti matični družbi – Pogoji
(člen 81(1) ES)
7. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije, s katero je ugotovljena kršitev – Uporaba izjav drugih podjetij, ki so bila udeležena pri kršitvi, za dokaze
(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 17, člen 11)
8. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sodelovanje podjetja pri protikonkurenčnih spodbudah
(člen 81(1) ES)
9. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Pripis odgovornosti podjetju
(člen 81(1) ES)
10. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije, s katero je ugotovljena kršitev – Dokazi, ki morajo biti podani
(člen 81(1) ES)
11. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem
(člen 81(1) ES)
12. Konkurenca – Skupnostna pravila – Kršitve – Globe – Določitev – Merila – Dvig splošne ravni glob
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))
13. Konkurenca – Upravni postopek – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Obvezna vsebina
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 17)
14. Konkurenca – Upravni postopek – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Obvezna vsebina
(člena 81(1) ES in 229 ES; Uredba Sveta št. 17, člena 17 in 19(1))
15. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Prepoved – Kršitve – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki jih je mogoče obravnavati kot eno kršitev
(člen 81(1) ES)
16. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve
(člen 81(1) ES; Obvestilo Komisije 98/C 9/03)
17. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Konkreten vpliv na trg
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)
18. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)
19. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))
20. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))
21. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))
22. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); obvestili Komisije 96/C 207/04 in 98/C 9/03)
23. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)
24. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Obteževalne okoliščine
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 2)
25. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3)
26. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))
27. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3, tretja alinea)
28. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Nenaložitev ali zmanjšanje globe v zameno za sodelovanje podjetja, ki se mu očita kršitev
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 96/C 207/04)
29. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Zmanjšanje globe v zameno za sodelovanje podjetja, ki se mu očita kršitev
(Uredba Sveta št. 17, člena 11(4) in (5) in 15(2); Obvestilo Komisije 96/C 207/04, poglavje D, točka 2)
30. Postopek – Pripravljalni ukrepi – Zahteva za predložitev dokumentov
(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člena 65 in 66(1))
1. V postopku izvajanja pravil Skupnosti o konkurenci mora Komisija, da bi zadevnim družbam omogočila učinkovito obrambo zoper očitke, navedene zoper njih v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, omogočiti dostop do celotnega preiskovalnega spisa, razen dokumentov, ki vsebujejo poslovne skrivnosti drugih družb ali druge zaupne informacije, in internih dokumentov Komisije.
Poleg tega je treba pravico družb in podjetniških združenj do zaščite njihovih poslovnih skrivnosti tehtati z jamstvom pravice do dostopa do celotnega spisa.
Zato mora Komisija, če meni, da nekateri dokumenti v preiskovalnem spisu vsebujejo poslovne skrivnosti ali druge zaupne informacije, pripraviti ali naročiti, da družbe ali podjetniška združenja, od katerih prihajajo zadevni dokumenti, pripravijo nezaupne različice teh dokumentov. Če se priprava nezaupnih različic vseh dokumentov izkaže za težavno, mora zadevnim strankam poslati dovolj natančen seznam dokumentov, ki povzročajo težave, da bi jim omogočila oceniti, ali je primerno zahtevati dostop do posebnih dokumentov.
(Glej točki 45 in 46.)
2. Ker dokumenti, ki zadevnim strankam niso bili sporočeni med upravnim postopkom, niso dokazna sredstva, ki jih je mogoče uveljavljati zoper njih, je treba, če se izkaže, da se je Komisija v dokončni odločbi oprla na dokumente, ki jih ni v preiskovalnem spisu in niso bili sporočeni tožečim strankam, navedene dokumente izključiti kot dokazna sredstva.
Iz tega sledi, da je treba, če se namerava Komisija opreti na odlomek iz odgovora na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah ali na dokument, priložen takemu odgovoru, da bi dokazala obstoj kršitve v postopku uporabe člena 81(1) ES, drugim strankam, vpletenim v ta postopek, dati možnost, da se izrečejo o takem dokazu.
(Glej točki 56 in 57.)
3. Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah mora vsebovati dovolj jasen opis očitkov, pa čeprav strnjen, da se lahko zadevne stranke dejansko seznanijo z ravnanji, ki jim jih očita Komisija. Samo pod tem pogojem namreč lahko obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah izpolnjuje nalogo, ki jo ima v skladu s predpisi Skupnosti, in sicer da se podjetjem in podjetniškim združenjem zagotovijo vse potrebne informacije, da bi se lahko učinkovito branili, preden Komisija sprejme končno odločbo.
Ta zahteva ni spoštovana, kadar se z odločbo odgovornost za kršitev pripiše matični družbi zaradi sodelovanja njene hčerinske družbe pri omejevalnem sporazumu in neposredne vpletenosti matične družbe v dejavnosti matične družbe, pri čemer obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah matični družbi ne omogoča, da se seznani z očitkom, ki se nanaša na njeno neposredno vpletenost v kršitev, niti z dejstvi, ki so bila v končni fazi ugotovljena v odločbi v podporo temu očitku.
Vendar, tudi če odločba Komisije vsebuje nove dejanske ali pravne navedbe, v zvezi s katerimi zadevna podjetja niso bila zaslišana, bo ugotovljena napaka povzročila razglasitev ničnosti odločbe v zvezi s tem samo, če zadevnih navedb ni mogoče pravno zadostno dokazati na podlagi drugih dokazov v odločbi, o katerih so imele zadevna podjetja priložnost izraziti svoje stališče.
Poleg tega, če določeni razlogi v odločbi lahko sami pravno zadovoljivo utemeljijo to odločbo, napake, ki bi bile lahko podane pri drugih razlogih tega akta, nikakor ne vplivajo na njegov izrek.
(Glej točke 67, 71, 77 in od 79 do 81.)
4. Čeprav Komisija ni sodišče v smislu člena 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah in čeprav globe, ki jih naloži Komisija niso kazenskopravne narave, pa mora Komisija v upravnem postopku upoštevati splošna načela prava Skupnosti.
Vendar pa, po eni strani, čeprav Komisija lahko zasliši fizične ali pravne osebe, če meni, da je to potrebno, nima pravice pozvati obremenilnih prič, ne da bi pridobila njihovo soglasje, pri čemer po drugi strani dejstvo, da v določbah konkurenčnega prava Skupnosti ni določena obveznost za Komisijo, da pozove razbremenilne priče, katerih zaslišanje bi se zahtevalo, ni v nasprotju z zgoraj navedenimi načeli.
(Glej točki 86 in 87.)
5. Kadar imajo institucije Skupnosti diskrecijsko pravico, da bi lahko izpolnjevale svoje naloge, je upoštevanje jamstev, ki jih v upravnih postopkih podeljuje pravni red Skupnosti, še bolj temeljnega pomena; med temi jamstvi je zlasti obveznost, da pristojna institucija skrbno in nepristransko preuči vse upoštevne vidike posameznega primera.
(Glej točko 92.)
6. Okoliščina, da je hčerinska družba ločena pravna oseba, ne zadostuje za izključitev možnosti, da se njeno ravnanje pripiše matični družbi, zlasti kadar hčerinska družba o svojem ravnanju na trgu ne odloča samostojno, ampak večinoma izvaja navodila matične družbe.
V zvezi s tem, čeprav dokaz v zvezi s stoodstotnim deležem v kapitalu hčerinske družbe močno kaže na to, da lahko matična družba odločilno vpliva na ravnanje svoje hčerinske družbe na trgu, pa ta sam ne zadostuje, da bi se lahko odgovornost za ravnanje hčerinske družbe pripisala matični družbi. Dodaten element poleg odstotka udeležbe ostaja potreben, vendar je lahko v obliki indicev. Ni nujno, da je ta dodatni element dokaz, da je matična družba dejansko dala navodila hčerinski družbi, naj sodeluje pri protikonkurenčnih ravnanjih.
(Glej točki 131 in 132.)
7. Izjave podjetja, ki se mu očita sodelovanje pri omejevalnem sporazumu, katere pravilnost izpodbija več drugih podjetij, katerim se sodelovanje ravno tako očita, ni mogoče šteti za zadosten dokaz obstoja kršitve, ki so jo storila ta podjetja, ne da bi to potrjevali drugi dokazi.
Poleg tega je treba izjave, ki nasprotujejo interesom avtorja, praviloma treba šteti za zlasti zanesljive dokaze.
(Glej točki 166 in 167.)
8. Zadostuje, da Komisija, zato da v pravno zadostni meri dokaže sodelovanje podjetja pri omejevalnem sporazumu, izkaže, da je zadevno podjetje sodelovalo na sestankih, na katerih so bili sklenjeni protikonkurenčni dogovori, ne da bi to temu očitno nasprotovalo. Če je bilo sodelovanje na takih sestankih ugotovljeno, mora to podjetje predložiti dokaze, da je bilo njegovo sodelovanje na navedenih sestankih brez kakršnega koli protikonkurenčnega cilja, tako da izkaže, da je svojim konkurentom navedlo, da na teh sestankih sodeluje z drugačnim namenom kot oni.
Razlog za to pravno doktrino je, da podjetje, ki je sodelovalo na takem sestanku in se ni javno distanciralo od njegove vsebine, preostalim udeležencem daje vtis, da se strinja s tem, kar je bilo odločeno na tem sestanku, in da bo ravnalo v skladu s tem.
Poleg tega dejstvo, da podjetje ne izvaja sklepov takega sestanka, tega ne more razbremeniti odgovornosti za sodelovanje pri omejevalnem sporazumu, razen če se ni javno distanciralo od njegove vsebine.
Kadar se ta shema sestankov umešča v niz prizadevanj zadevnih podjetij, ki so poskušala doseči samo en gospodarski cilj, to je izkriviti običajno gibanje cen na zadevnem trgu, bi bilo umetno razdeliti to ravnanje, za katero je značilen samo en cilj, tako da bi v njem videli več ločenih kršitev.
(Glej točke 188, 189, 196, 312, 360 in 424.)
9. Podjetje, ki je pri mnogovrstni kršitvi pravil Skupnosti o konkurenci sodelovalo s svojim ravnanjem, ki spada pod pojma sporazum ali usklajeno ravnanje s protikonkurenčnim ciljem v smislu člena 81(1) ES in ki naj bi pripomoglo k uresničitvi kršitve v celoti, je lahko odgovorno tudi za ravnanja drugih podjetij v okviru te kršitve v celotnem obdobju svojega sodelovanja pri navedeni kršitvi, če se ugotovi, da zadevno podjetje ve za protipravna ravnanja drugih udeležencev ali da jih lahko razumno predvidi in da je pripravljeno sprejeti tveganje.
Dejstvo, da sta cilj dogovora, pri katerem je sodelovalo podjetje, in cilj globalnega omejevalnega sporazuma enaka, ne zadostuje, da bi se temu podjetju pripisalo sodelovanje pri globalnem omejevalnem sporazumu. Samo če je podjetje, ko je sodelovalo pri tem dogovoru, vedelo ali bi moralo vedeti, da se je s tem vključilo v globalni omejevalni sporazum, lahko namreč njegovo sodelovanje pri zadevnem dogovoru pomeni izraz njegovega pristopa k temu globalnemu omejevalnemu sporazumu.
(Glej točke 207, 209 in 236.)
10. Glede izvedbe dokaza kršitve člena 81(1) ES mora Komisija dokazati kršitve, ki jih ugotovi, in predložiti dokaze, s katerimi lahko pravno zadostno dokaže obstoj okoliščin, ki pomenijo kršitev.
Nujno je, da Komisija predloži natančne in skladne dokaze, da bi utemeljila trdno prepričanje, da je bila kršitev storjena. Vendar ni nujno, da vsak dokaz, ki ga predloži Komisija, izpolnjuje ta merila glede vsakega elementa kršitve. Dovolj je, da se zbir indicev, na katere se sklicuje institucija, gledano na splošno, ujema s to zahtevo.
(Glej točke od 256 do 258.)
11. Zahteva po neodvisnosti politike vsakega gospodarskega subjekta, ki jo vsebujejo določbe Pogodbe o konkurenci, strogo nasprotuje vsakršni navezavi neposrednih ali posrednih stikov med takimi gospodarskimi subjekti, ki lahko vpliva na ravnanje trenutnega ali potencialnega konkurenta na trgu oziroma razkrije takemu konkurentu ravnanje, za katero se je gospodarski subjekt odločil, da ga bo izvajal ali ga namerava izvajati na trgu, če je cilj ali učinek teh stikov ustvariti konkurenčne pogoje, ki ne bi ustrezali običajnim razmeram na zadevnem trgu. V zvezi s tem je treba z izjemo predložitve nasprotnega dokaza s strani zadevnih gospodarskih subjektov domnevati, da podjetja, ki sodelujejo pri dogovarjanjih in ostanejo dejavna na trgu, upoštevajo informacije, ki si jih izmenjajo s svojimi konkurenti, da bi določila svoje ravnanje na trgu.
(Glej točko 291.)
12. Dejstvo, da je Komisija v preteklosti nalagala globe v določeni višini za nekatere vrste kršitev, ne pomeni, da te višine ne more zvišati v okviru meja, določenih v Uredbi št. 17, če je to potrebno za zagotovitev izvajanja politike konkurence Skupnosti.
Učinkovita uporaba pravil Skupnosti o konkurenci namreč zahteva, da lahko Komisija kadar koli prilagodi višino glob potrebam te politike.
Podjetja, ki so v upravnem postopku, ki lahko privede do globe, ne morejo upravičeno pričakovati, da Komisija ne bo presegla višine predhodno izrečenih glob.
(Glej točki 376 in 377.)
13. Če je Komisija navedla dejanske in pravne elemente, na katere bo oprla svoj izračun zneska glob, ji v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah ni treba pojasniti, kako bo uporabila vsakega od teh elementov za določitev višine globe. Če bi bila dana pojasnila v zvezi z višino predvidenih glob, kadar podjetja niso imela možnosti uveljavljati svojih stališč o očitkih zoper nje, bi to namreč pomenilo neprimerno prejudiciranje odločitve Komisije.
Zato Komisija v upravnem postopku zadevnim podjetjem ni dolžna sporočiti svojega namena, da bo uporabila novo metodo izračuna zneska glob.
(Glej točki 392 in 403.)
14. Če je Komisija v svojem obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah izrecno navedla, da bo preučila, ali je treba zadevnim podjetjem naložiti globe, ter če navede glavne dejanske in pravne elemente, ki lahko privedejo do globe, kot so teža in trajanje domnevne kršitve ter dejstvo, da je bila ta storjena naklepno ali iz malomarnosti, izpolnjuje svojo obveznost upoštevati pravico podjetij do izjave. S tem jim zagotovi potrebne elemente za obrambo ne samo zoper ugotovitev kršitve, ampak tudi zoper dejstvo, da jim bo naložena globa.
Iz tega sledi, da je, kar zadeva določitev zneska glob, izrečenih zaradi kršitev pravil o konkurenci, pravica zadevnih podjetjih do obrambe zajamčena pred Komisijo z možnostjo, da izrazijo stališča o trajanju, teži in protikonkurenčni naravi dejstev, ki se jim očitajo. Poleg tega imajo podjetja dodatno jamstvo glede določitve zneska glob, ker Sodišče prve stopnje odloča z neomejeno pristojnostjo in lahko med drugim odpravi ali zniža globo na podlagi člena 17 Uredbe št. 17.
(Glej točki 397 in 398.)
15. Čeprav dejstvo, da podjetje ni sodelovalo pri vseh elementih, ki pomenijo omejevalni sporazum, ni upoštevno, da se dokaže obstoj kršitve, je tak dejavnik treba upoštevati pri presoji teže kršitve in po potrebi pri določitvi globe.
(Glej točko 429.)
16. Pri določitvi zneska glob zaradi kršitve pravil Skupnosti o konkurenci je treba težo kršitve presojati zlasti ob upoštevanju narave omejevanja konkurence.
Kršitve, ki vključujejo določitev cen in razdelitev trgov, je treba šteti za zlasti resne, ker vključujejo neposreden poseg v bistvene parametre konkurence na zadevnem trgu.
Vendar opredelitev kršitve kot zelo resne ni pogojena z obstojem delitve trgov. Nasprotno, za horizontalne omejevalne sporazume v zvezi s cenovnimi karteli ali kvotami razdelitve trgov se predvideva, da ogrožajo pravilno delovanje notranjega trga, zato se tudi druge prakse, ki lahko povzročijo tak učinek, lahko opredelijo kot zelo resne kršitve.
Niti iz te sodne prakse niti iz Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, ne izhaja, da mora za opredelitev kršitve kot zelo resne obstajati več od teh praks. Horizontalni omejevalni sporazum o cenah lahko pomeni tako kršitev, če ogroža pravilno delovanje trga.
Poleg tega niti iz sodne prakse niti iz prej navedenih smernic ne izhaja, da mora omejevalni sporazum vključevati posebne institucionalne strukture, da bi kršitev opredelili kot zelo resno.
(Glej točke od 434 do 437 in 441.)
17. V skladu s Smernicami o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, je treba pri oceni teže kršitve upoštevati naravo kršitve, njen dejanski vpliv na trg, če ga je mogoče izmeriti, in velikost zadevnega geografskega trga. Te smernice torej teže kršitve neposredno ne povezujejo z njenim vplivom. Konkreten vpliv je eden od dejavnikov, ki ga je celo treba izločiti, če ga ni mogoče izmeriti.
(Glej točko 447.)
18. Zgolj dejstvo, da je zadevni trg v zatonu in da imajo nekatera podjetja izgube, ne more preprečiti vzpostavitve omejevalnega sporazuma niti uporabe člena 81 ES. Poleg tega slabe razmere na trgu ne pomenijo, da omejevalni sporazum nima vpliva. Dogovorjena zvišanja cen namreč lahko omogočijo nadzor ali omejitev padanja cen in s tem izkrivijo konkurenco.
Poleg tega Komisija pri sankcioniranju kršitev pravil Skupnosti o konkurenci za olajševalno okoliščino ni dolžna šteti slabega finančnega stanja, pri čemer Komisiji, čeprav je v predhodnih zadevah kot olajševalno okoliščino upoštevala gospodarske razmere v sektorju, te prakse ni treba nujno nadaljevati. Karteli se namreč navadno oblikujejo, ko se sektor znajde v težavah.
(Glej točki 462 in 663.)
19. Merila za presojo teže kršitve, odvisno od posameznega primera, lahko vključujejo količino in vrednost blaga, ki je predmet kršitve, velikost in gospodarsko moč podjetja ter torej vpliv, ki ga je ta lahko imela na trg. Po eni strani iz tega sledi, da je za določitev zneska globe dopustno upoštevati skupni promet podjetja, ki je znak, čeprav približen in nepopoln, njegove velikosti in gospodarske moči, ter tudi del tega prometa od prodaje blaga, ki je predmet kršitve, in ki je torej lahko znak obsežnosti te kršitve. Po drugi strani iz tega sledi, da se niti enemu niti drugemu prometu ne sme pripisati nesorazmernega pomena glede na druge elemente presoje, tako da določitev ustreznega zneska globe ne more biti rezultat preprostega izračuna na podlagi skupnega prometa.
(Glej točko 468.)
20. Komisija pri določitvi zneska glob glede na težo in trajanje zadevne kršitve ni dolžna izračunati globe na podlagi zneskov, ki temeljijo na prometu zadevnih podjetij, niti zagotoviti, da kadar so globe naložene več podjetjem, vpletenim v isto kršitev, končni zneski glob, ki so izračunani za zadevna podjetja, odražajo vse razlike med njimi glede njihovega skupnega prometa ali prometa na trgu zadevnega proizvoda.
(Glej točko 484.)
21. Kadar Komisija razdeli zadevna podjetja v kategorije zaradi določitve zneska glob, mora biti določitev pragov za vsako od tako opredeljenih kategorij skladna in objektivno utemeljena. Ker je na podlagi prometa podjetja od prodaje proizvoda v EGP in tudi njegovih tržnih deležev mogoče sklepati o pomenu podjetja, Komisija to v tem okviru lahko upošteva.
Uporaba tržnih deležev poleg preostalih elementov za razlikovanje med podjetji je nasprotju z načelom enakega obravnavanja, če ne bi veljala za vsa zadevna podjetja.
(Glej točke 504, 507 in 511.)
22. Upoštevanje odvračilnega učinka glob, naloženih zaradi kršitev pravil Skupnosti o konkurenci, je sestavni del ponderiranja glob glede na težo kršitve.
Komisija lahko naloži večje globe podjetju, katerega dejanja na trgu so imela glede na njegov prevladujoči položaj na trgu večji vpliv kot dejanja drugih podjetij, ki so storila isto kršitev, ne da bi s tem kršila načelo enakega obravnavanja. Tako določanje višine globe je med drugim v skladu z zahtevo, da mora biti ta dovolj odvračilna.
Zvišanje glob, naloženih zaradi kršitev pravil Skupnosti o konkurenci, zaradi zagotavljanja njihove odvračilnosti ni nezdružljivo z uporabo obvestila o nenalaganju ali zmanjšanju glob, saj sta ta elementa očitno različna in njune istočasne uporabe ni mogoče šteti za protislovno. Zvišanje globe v odvračilne namene spada namreč v fazo izračuna globe za storjeno kršitev. Po določitvi tega zneska je namen uporabe obvestila o ugodni obravnavi nagraditi podjetja, ki so se odločila sodelovati s Komisijo. Dejstvo, da se podjetje odloči sodelovati pri preiskavi, da bi doseglo znižanje globe, ki mu je bila v okviru tega naložena, nikakor ne zagotavlja, da se bo v prihodnje vzdržalo podobne kršitve.
(Glej točke 526, 540 in 541.)
23. V okviru določitve zneska glob, naloženih zaradi kršitev pravil Skupnosti o konkurenci, lahko Komisija prvič poveča izhodiščni znesek globe zaradi pomena podjetja na trgu zadevnega proizvoda, nato pa iz naslova odvračanja še multiplikator, pri čemer upošteva vse dejavnosti podjetja ali skupine, katere del je, da bi se upoštevala vsa njegova sredstva. Pri teh dveh povečanjih se namreč ne upoštevajo enaki dejavniki.
(Glej točki 535 in 536.)
24. Če kršitev pravil Skupnosti o konkurenci stori več podjetij, je treba pri določitvi glob preučiti relativno težo sodelovanja vsakega izmed njih, kar zlasti pomeni, da se ugotovi njihova posamezna vloga med trajanjem sodelovanja pri kršitvi. Iz tega zlasti izhaja, da je treba vlogo „vodje“, ki jo ima v okviru kartela eno ali več podjetij, upoštevati pri izračunu globe, saj morajo podjetja, če so imela tako vlogo, zato v primerjavi z drugimi podjetji nositi posebno odgovornost. V skladu s temi načeli je v točki 2 Smernic Komisije o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, pod obteževalnimi okoliščinami naveden neizčrpen seznam okoliščin, zaradi katerih se lahko osnovni znesek globe poveča in med katerimi je zlasti „vloga vodje ali pobudnika kršitve“.
(Glej točki 561 in 622.)
25. Čeprav so okoliščine s seznama v točki 3 Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, zagotovo med tistimi, ki jih Komisija v danem primeru lahko upošteva, pa Komisija ni dolžna samodejno priznati dodatnega znižanja na tej podlagi, takoj ko podjetje predloži elemente, ki lahko upravičijo obstoj ene od teh okoliščin. Primernost znižanja globe iz naslova olajševalnih okoliščin je namreč treba preučiti s splošnega vidika, ob upoštevanju vseh upoštevnih okoliščin. Ker Smernice olajševalnih okoliščin, ki se lahko upoštevajo, ne določajo kot obveznih, je treba ugotoviti, da Komisija ohrani določeno stopnjo diskrecije, da v splošnem oceni obseg morebitnega znižanja zneska glob iz naslova olajševalnih okoliščin.
(Glej točki 602 in 624.)
26. Obstoj groženj in izvajanja pritiskov nad podjetjem nikakor ne vpliva na dejansko stanje ali težo kršitve pravil Skupnosti o konkurenci in ne more pomeniti olajševalne okoliščine. Podjetje, ki je z drugimi podjetji sodelovalo pri protikonkurenčnih dejavnostih, bi namreč lahko pristojnim organom prijavilo pritiske, ki jih je bilo deležno, in pri Komisiji vložilo pritožbo na podlagi člena 3 Uredbe št. 17, namesto da je sodelovalo pri omejevalnem sporazumu. Ta ugotovitev velja za vsa podjetja, ki so bile stranke omejevalnega sporazuma, ne da bi bilo med njimi treba razlikovati glede na domnevno stopnjo intenzivnosti zatrjevanih pritiskov.
(Glej točki 638 in 639.)
27. Opustitev kršitev ob prvi intervenciji Komisije je ena izmed olajševalnih okoliščin, ki so izrecno navedene v točki 3 Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ.
Vendar Komisiji v splošnem ni treba upoštevati nadaljevanja kršitve kot obteževalne okoliščine in prav tako ne opustitve kršitve kot olajševalne okoliščine.
Poleg tega bi bilo v primeru, ko opustitev kršitev nastopi pred prvimi intervencijami ali preverjanji Komisije, znižanje uveljavljeno dvakrat, saj se pri izračunu glob v skladu s prej navedenimi smernicami že upošteva trajanje kršitev. Namen tega upoštevanja naj bi bilo zlasti strožje kaznovanje podjetij, ki kršijo pravila na področju konkurence v daljšem obdobju, kot podjetij, katerih kršitve so kratkotrajnejše. Tako bi znižanje zneska globe, zato ker je podjetje prenehalo ravnati protipravno pred prvimi preverjanji Komisije, povzročilo, da bi bili odgovorni za krajše kršitve že drugič v boljšem položaju.
(Glej točke od 643 do 646.)
28. Iz besedila točke B(b) Obvestila o nenalaganju ali zmanjševanju glob v primerih kartelov izhaja, da „prvemu“ podjetju ni treba predložiti vseh podatkov, ki bi dokazovali vse podrobnosti delovanja omejevalnega sporazuma, temveč zadostuje, da predloži „nekaj“ odločilnih podatkov. Natančneje, to besedilo ne zahteva, da so predloženi podatki „zadostni“ za pripravo obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah in niti za sprejetje dokončne odločbe, s katero bi bil ugotovljen obstoj kršitve.
Poleg tega iz obvestila o ugodni obravnavi jasno izhaja, da je za uporabo naslovov B in C pomembno to, da podjetje prvo predloži odločilne podatke, kar pa ne velja za naslov D, ki se nikakor ne nanaša in ne pripisuje nobenega pomena dejstvu, da je podjetje začelo sodelovati prej kot druga.
(Glej točki 692 in 697.)
29. Znižanje zneska globe iz naslova sodelovanja v upravnem postopku je upravičeno samo, če je ravnanje podjetja Komisiji omogočilo, da je lažje ugotovila kršitev in jo po potrebi odpravila.
Komisija ima v zvezi s tem diskrecijsko pravico, kot izhaja iz besedila točke D 2 Obvestila o nenalaganju ali zmanjševanju glob v primerih kartelov.
Poleg tega in predvsem zato je lahko znižanje na podlagi obvestila o ugodni obravnavi upravičeno le, če bi se za predložene podatke in splošneje za ravnanje zadevnega podjetja v tem smislu lahko štelo, da gre za resnično sodelovanje tega podjetja.
Nepopolno priznanje ali dvoumne izjave pa ne pomenijo resničnega sodelovanja in ne morejo olajšati dela Komisije, saj zahtevajo preverjanja. To drži še toliko bolj, ker se ta nepopolnost nanaša na vprašanja, kot so trajanje kršitve, prodajne kvote, tržni deleži ali izmenjava informacij.
(Glej točki 716 in 717.)
30. V postopku pred sodiščem Skupnosti se z internimi dokumenti Komisije v zvezi s postopkom izvajanja pravil Skupnosti o konkurenci tožeče stranke ne seznanijo, razen če to zahtevajo izjemne okoliščine primera, ki se dokažejo na podlagi trdnih indicev, ki jih morajo predložiti tožeče stranke.
(Glej točko 736.)