Zadeva T‑240/10

Madžarska

proti

Evropski komisiji

„Približevanje zakonodaj – Namerno sproščanje GSO v okolje – Postopek odobritve za dajanje na trg – Znanstveno mnenje EFSE – Komitologija – Regulativni postopek – Bistvena kršitev postopka – Preizkus po uradni dolžnosti“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi razširjeni senat) z dne 13. decembra 2013

1.      Ničnostna tožba – Razlogi – Bistvena kršitev postopka – Nepristojnost institucije, ki je izdala izpodbijan akt – Sodni preizkus po uradni dolžnosti – Zahteva – Spoštovanje načela kontradiktornosti

(člen 263 PDEU)

2.      Ničnostna tožba – Razlogi – Bistvena kršitev postopka – Obseg – Kršitev postopkovnih pravil – Postopek odobritve za dajanje na trg gensko spremenjenih organizmov – Nepredložitev s strani Komisije spremenjenih osnutkov sklepov o odobritvi pristojnim regulativnim odborom – Vključitev – Posledica – Ničnost navedenih sklepov o odobritvi

(člena 263, drugi odstavek, PDEU in 264, prvi odstavek PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1829/2003; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/18; Sklep Sveta 1999/468, člen 5)

3.      Pravo Evropske unije – Razlaga – Akti institucij – Obrazložitev – Upoštevanje – Sklepi, ki temeljijo na mnenjih znanstvenega organa – Vključitev navedenih mnenj v obrazložitev teh sklepov

1.      Bistvena kršitev postopka v smislu člena 263 PDEU je tako imenovani tožbeni razlog javnega reda, ki ga mora sodišče Unije upoštevati po uradni dolžnosti. Enako velja za nepristojnost v smislu navedenega člena. Hkrati mora sodišče Unije obveznost, da po uradni dolžnosti preizkusi tožbeni razlog javnega reda, izvrševati v skladu z načelom kontradiktornosti.

(Glej točki 70 in 71.)

2.      Nespoštovanje postopkovnega pravila se za bistveno kršitev postopka med drugim šteje takrat, ko bi bil ob spoštovanju tega pravila izid postopka ali vsebina sprejetega akta bistveno drugačna.

Ukrepi, ki jih predlaga Komisija, v zvezi z dajanjem na trg gensko spremenjenih organizmov, morajo biti sprejeti v skladu z regulativnim postopkom, kakor je določen v členu 5 Sklepa 1999/468 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil. Ta postopek določa, da mora Komisija osnutek ukrepov predložiti pristojnemu regulativnemu odboru.

Kadar je treba šteti, da bi izid postopka o odobritvi dajanja na trg gensko spremenjenih organizmov ali vsebina sprejetih sklepov o odobritvi lahko bila bistveno drugačna, če bi Komisija spoštovala postopek, določen v členu 5 Sklepa 1999/468, ta institucija s sprejetjem sklepov o odobritvi dajanja na trg, ne da bi pristojnim regulativnim odborom predložila spremenjene osnutke teh sklepov o odobritvi, krši svoje postopkovne obveznosti na podlagi člena 5 Sklepa 1999/468 in določbe Direktive 2001/18 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS ter določbe Uredbe št. 1829/2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi, ki nanje napotujejo, in hkrati stori bistveno kršitev postopka v smislu člena 263, drugi odstavek, PDEU, ki jo mora Splošno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. Zato so taki sklepi v skladu s členom 264, prvi odstavek, PDEU, v celoti nični.

(Glej točke 80, 84, 85 in 87.)

3.      Izrek akta je treba razumeti ob upoštevanju razlogov, iz katerih je bil sprejet in s katerimi je akt kot celota neločljivo povezan. Institucija s tem, da se v svojih sklepih opre na mnenja znanstvenega organa, vsebino teh mnenj vključi v presojo, ki je pripeljala do sprejetja teh sklepov, in v njihovo obrazložitev.

(Glej točki 90 in 91.)