Tožba, vložena 27. maja 2010 - Madžarska proti Komisiji
(Zadeva T-240/10)
Jezik postopka: madžarščina
Stranki
Tožeča stranka: Republika Madžarska (zastopnika: M. Fehér, K. Szíjjártó, zastopnika)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi tožeče stranke
Sklep Komisije 2010/135/EU z dne 2. marca 2010 o dajanju krompirjevih proizvodov (Solanum tuberosum L. linije EH92-527-1) na trg, ki so bili gensko spremenjeni za povečanje vsebnosti amilopektinske komponente v škrobu, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 1193) naj se razglasi za ničen
Sklep Komisije 2010/136/EU z dne 2. marca 2010 o odobritvi dajanja na trg krme, proizvedene iz gensko spremenjenega krompirja EH92-527-1 (BPS-25271-9), ter naključni ali tehnično neizogibni prisotnosti krompirja v živilih in drugih krmnih proizvodih, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 1196) naj se razglasi za ničen.
Podredno, če se ne ugodi predlogu za razglasitev ničnosti Sklepa 2010/136/EU, naj se razglasi za ničen njegov člen 2(b) in (c).
Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka izpodbija sklepa Komisije 2010/135/EU
1 in 2010/136/EU,
2 z dne 2. marca 2010.
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe kot prvi tožbeni razlog navaja, da je Komisija storila očitno napako pri presoji in je kršila previdnostno načelo s tem, da je odobrila dajanje gensko spremenjenega krompirja "Amflora" (v nadaljevanju: GS krompir) na trg, čeprav so bili pri presoji tveganja navedeni utemeljeni ugovori v smislu, da odobritev - upoštevajoč cilj zagotavljanja visoke ravni varstva zdravja in okolja - lahko povzroči škodo za zdravje oseb in živali ter za okolje. Po mnenju tožeče stranke odobritev dajanja na trg temelji na presoji tveganj, ki ni utemeljena ali je pomanjkljiva s številnih vidikov, kar se odraža na zakonitosti Odločb Komisije.
V zvezi s tveganji za zdravje, ki jih povzroča sporni GS krompir, tožeča stranka navaja, da markerski gen za odpornost proti antibiotikom v GS krompirju in prenos tega gena iz GS rastlin na bakterije pomeni tako tveganje za zdravje ljudi in živali in za okolje, ki ni dopustno, upoštevajoč zlasti obveznost zagotavljanja visoke ravni varstva zdravja in okolja, in ker obstaja vsaj velika znanstvena negotovost glede tveganj, ki je Komisija ni zadovoljivo odpravila. Tožeča stranka iz tega sklepa, da je z odobritvijo dajanja na trg kršeno previdnostno načelo in člen 4(2) Direktive 2001/18/ES
3, ki je njegov konkretni pravni izraz. Poleg vsega tega tudi strokovno mnenje, ki ga je izdala Evropska agencije za varnost hrane, ki je podlaga za sklepe Komisije, nasprotuje stališčem, ki jih imajo glede tega Svetovna organizacija za zdravje, Svetovna organizacija za zdravje živali in Evropska agencija za zdravila.
Tožeča stranka meni, da je presoja okoljskih tveganj GS krompirja nezadostna ali neprimerna, ob upoštevanju:
neobstoja preiskav na odprtem polju glede vseh biogeografskih regij Evropske unije;
neobstoja preučitve vplivov, v tem primeru na dolgi rok, na ne-ciljne organizme in vplivov na dinamiko naselitve vrst in na genetsko raznovrstnost;
nezadostne preučitve morebitnih vplivov na zdravje živali in morebitnih vplivov na prehranjevalno verigo.
Kot drugi tožbeni razlog tožeča stranka navaja, da je Komisija kršila Uredbo 1829/2003/ES
4. Glede tega tožeča stranka trdi, da člen 2(b) in (c) Sklepa 2010/136/EU, ki dovoljuje naključno ali tehnično neizogibno prisotnost v živilih ali krmi genetsko spremenjenih organizmov v razmerju, ki ne presega 0,9 %, ni zakonit, saj glede odobritve v Uredbi št. 1829/2003/ES ni predvideno nobeno odstopanje v primeru naključne ali tehnično neizogibne prisotnosti gensko spremenjenih organizmov.