SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (drugi senat)

z dne 11. septembra 2008

Zadeva F-135/07

Daniele Smadja

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje – Razvrstitev v plačilni razred – Ponovno imenovanje tožeče stranke na isto delovno mesto po razglasitvi ničnosti njenega prvega imenovanja s sodbo Sodišča prve stopnje – Načelo sorazmernosti – Načelo varstva zaupanja v pravo – Dolžnost skrbnega ravnanja“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero D. Smadja predlaga predvsem razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 21. decembra 2006, s katero je bila razvrščena v naziv A*15, plačilni razred 1, z dobo službovanja v tem plačilnem razredu od 1. novembra 2005, potem ko je bila 15. novembra 2005 znova imenovana na mesto direktorja Direkcije B „Multilateralni odnosi in človekove pravice“ Generalnega direktorata za zunanje zadeve, potem ko je bilo njeno prvo imenovanje na isto delovno mesto razglašeno za nično s sodbo Sodišča prve stopnje z dne 29. septembra 2005 v zadevi Napoli Buzzanca proti Komisiji (T‑218/02, ZOdl. JU, str. I-A-267 in II-1221).

Odločitev: Odločba Komisije z dne 21. decembra 2006 o razvrstitvi tožeče stranke v naziv A*15, plačilni razred 1, z dobo službovanja v tem plačilnem razredu od 1. novembra 2005, se razglasi za nično. Komisija nosi vse stroške.

Povzetek

Uradniki – Tožba – Ničnostna sodba – Učinki – Razglasitev ničnosti zavrnitve prijave in imenovanja izbranega kandidata zaradi neobstoja obrazložitve – Ponovno imenovanje izbranega kandidata po obrazložitvi zavrnitve

(člen 233 ES)

Kadar uprava izvršuje ničnostno sodbo, mora ob upoštevanju pravnomočnosti ravnati po načelih prava Skupnosti, zlasti po načelih sorazmernosti in varstva zaupanja v pravo, in v skladu z dolžnostjo skrbnega ravnanja, na podlagi katere mora pristojni organ upoštevati vse elemente, ki bi lahko vplivali na njegovo odločitev, in pri tem upoštevati ne samo interes službe, temveč tudi interes zadevnega uradnika.

Ker je bila s sodbo razglašena ničnost prijave in posledično imenovanja izbranega kandidata zaradi neobstoja obrazložitve, ne da bi bil izražen kakršen koli očitek z vidika notranje zakonitosti zoper tega kandidata, uprava pa se je po ponovnem začetku postopka in obrazložitvi nove odločbe o zavrnitvi izločenega kandidata odločila, da izbranega kandidata znova imenuje, vendar mu dodeli precej nižjo razvrstitev kot ob prvem imenovanju, ker so bili medtem Kadrovski predpisi spremenjeni, mora uprava poiskati rešitev, s katero se je mogoče ob upoštevanju pravnomočnosti izogniti nižji razvrstitvi izbranega kandidata, kar bi bila pretirana posledica razglasitve ničnosti njegovega prvotnega imenovanja glede na naravo storjene nepravilnosti, ki jo je mogoče pripisati upravi in jo je sodišče kaznovalo, ter glede na interes službe in tudi legitimni interes navedenega kandidata, da se njegova razvrstitev zaradi te nepravilnosti ne zniža. Uprava lahko tako izbranemu kandidatu zagotovi višjo razvrstitev, torej razvrstitev, ki jo je imel na dan izreka sodbe, ne da bi kršila pravnomočnost in učinke ničnostne sodbe, s tem ko določi, da učinki ponovnega imenovanja veljajo za nazaj, in sicer od datuma prvega imenovanja. Če uprava ne sprejme take rešitve ali kakršnega koli drugega ukrepa, s katerim je mogoče uskladiti interes službe in legitimni interes kandidata, krši načelo sorazmernosti in svojo dolžnost skrbnega ravnanja.

(Glej točke od 35 do 37, 39, 40 in od 45 do 49.)

Napotitev na:

Sodišče: 5. junij 1980, Oberthür proti Komisiji, 24/79, Recueil, str. 1743, točka 13; 6. julij 1993, Komisija proti Albaniju in drugim, C‑242/90 P, Recueil, str. I‑3839, točki 13 in 14; 29. junij 1994, Klinke proti Sodišču, C‑298/93 P, Recueil, str. I‑3009, točka 38;

Sodišče prve stopnje: 20. junij 1990, Burban proti Parlamentu, T‑133/89, Recueil, str. II‑245, točka 27; 12. maj 1998, Wenk proti Komisiji, T‑159/96, RecFP, str. I‑A‑193 in II‑593, točka 121; 1. junij 1999, Rodríguez Pérez in drugi proti Komisiji, združeni zadevi T‑114/98 in T‑115/98, RecFP, str. I‑A‑97 in II‑529, točka 32; 13. marec 2002, Martínez Alarcón in drugi proti Komisiji, združene zadeve T‑357/00, T‑361/00, T‑363/00 in T‑364/00, RecFP, str. I‑A‑37 in II‑161, točka 97; 31. marec 2004, Girardot proti Komisiji, T‑10/02, RecFP, str. I‑A‑109 in II‑483, točka 86; 29. september 2005, Napoli Buzzanca proti Komisiji, T‑218/02, ZOdl. JU, str. I‑A‑267 in II‑1221;

Sodišče za uslužbence: 28. junij 2007, Da Silva proti Komisiji, F-21/06, še neobjavljena v ZOdl. JU, točka 80.