Zadeva T‑131/12
Spa Monopole, compagnie fermière de Spa SA/NV
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu
(znamke in modeli) (UUNT)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Skupnosti SPARITUAL – Prejšnji besedna in figurativna znamka Beneluksa SPA in LES THERMES DE SPA – Relativni razlog za zavrnitev – Člen 8(5) Uredbe (ES) št. 207/2009“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 5. maja 2015
1. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika enake ali podobne prejšnje znamke z ugledom – Varstvo prejšnje ugledne znamke, razširjeno na proizvode ali storitve, ki niso podobni – Pogoji – Ugled znamke v državi članici ali v Skupnosti – Pojem – Merila presoje
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(2) in (5)
2. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika enake ali podobne prejšnje znamke z ugledom – Varstvo prejšnje ugledne znamke, razširjeno na proizvode ali storitve, ki niso podobni – Pogoji
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(5))
3. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika enake ali podobne prejšnje znamke z ugledom – Varstvo prejšnje ugledne znamke, razširjeno na proizvode ali storitve, ki niso podobni – Pogoji – Ugled znamke v državi članici ali v Skupnosti – Uporaba znamke kot dela druge znamke, ki je registrirana in ima ugled
(Uredba Sveta št. 207/2009)
4. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika enake ali podobne prejšnje znamke z ugledom – Varstvo prejšnje ugledne znamke, razširjeno na proizvode ali storitve, ki niso podobni – Besedna znamka SPARITUAL ter besedne in figurativna znamka SPA in LES THERMES DE SPA
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(5))
5. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika enake ali podobne prejšnje znamke z ugledom – Varstvo prejšnje ugledne znamke, razširjeno na proizvode ali storitve, ki niso podobni – Pogoji – Zveza med znamkami
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(5))
6. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika enake ali podobne prejšnje znamke z ugledom – Varstvo prejšnje ugledne znamke, razširjeno na proizvode ali storitve, ki niso podobni – Pogoji – Nepošteno izkoriščanje razlikovalnega učinka ali ugleda prejšnje znamke – Oškodovanje razlikovalnega učinka ali ugleda prejšnje znamke
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(5))
7. Znamka Skupnosti – Pritožbeni postopek – Pritožba zoper odločbo enote urada, ki odloča na prvi stopnji, predložena odboru za pritožbe – Funkcionalna kontinuiteta med različnimi stopnjami – Preizkus pritožbe s strani odbora za pritožbe – Obseg
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 76)
1. V skladu s členom 8(5) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti znamka ob ugovarjanju imetnika prejšnje znamke v smislu odstavka 2 ne bo registrirana, če je enaka ali podobna prejšnji znamki in naj bi bila registrirana za blago ali storitve, ki niso podobne tistim, za katere je registrirana prejšnja znamka, če v okviru prejšnje nacionalne znamke uživa ugled v zadevni državi članici in če bi neupravičena uporaba prijavljene znamke nepošteno izkoristila ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled prejšnje znamke. Ozemlje Beneluksa je treba v zvezi z znamkami, registriranimi pri Uradu Beneluksa za znamke, izenačiti z ozemljem države članice. Iz enakih razlogov, kot so ti, ki se nanašajo na pogoj ugleda v državi članici, tako ni mogoče zahtevati, da se ugled znamke Beneluksa razteza na celotno ozemlje Beneluksa. Zadošča, da ta ugled obstaja na njegovem znatnem delu, ki lahko, če gre za tak primer, ustreza delu ene od držav Beneluksa.
(Glej točke od 19 do 21.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 22 do 24.)
3. Pridobitev razlikovalnega učinka znamke lahko izhaja med drugim iz njene uporabe kot dela druge registrirane znamke. V takih okoliščinah mora biti za prenos razlikovalnega učinka registrirane znamke na drugo registrirano znamko, ki je njen sestavni del, izpolnjen pogoj, da upoštevna javnost še naprej zaznava, da zadevni proizvodi izvirajo iz določenega podjetja. Zato se lahko imetnik registrirane znamke pri dokazovanju njenega posebnega razlikovalnega učinka in ugleda sklicuje na dokaze o njeni uporabi v drugačni obliki – kot del druge znamke, ki je registrirana in ima ugled – če upoštevna javnost še naprej zaznava, da zadevni proizvodi izvirajo iz istega podjetja.
(Glej točki 32 in 33.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 35, od 42 do 44 in od 58 do 62.)
5. Kršitve iz člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti so posledica določene stopnje podobnosti med nasprotujočima si znakoma, zaradi katere ju zadevna javnost poveže oziroma vzpostavi med njima povezavo, čeprav ju ne zamenjuje. Obstoj take povezave je treba presojati celovito, ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov obravnavane zadeve, zlasti stopnje podobnosti med nasprotujočima si znakoma, narave proizvodov in storitev, za katere sta nasprotujoči si znamki registrirani, vključno s stopnjo sorodnosti ali različnosti teh proizvodov ali storitev ter upoštevno javnostjo, intenzivnostjo ugleda prejšnje znamke in obstojem verjetnosti zmede pri javnosti.
(Glej točko 48.)
6. Pojem nepošteno izkoriščanje razlikovalnega učinka ali ugleda znamke se označuje z besedo „parazitstvo“. Ne nanaša se na škodovanje prejšnji znamki, temveč na prednosti, ki jih imajo tretje osebe z neupravičeno uporabo znaka, ki je podoben ali enak tej znamki. Vključuje zlasti primere, v katerih se zaradi prenosa podobe znamke ali značilnosti, ki jih podoba prikazuje, na proizvode, označene z enakim ali podobnim znakom, pojavi očitno izkoriščanje z obešanjem na znamko z ugledom.
Hitreje in močneje ko se ob poznejši znamki sproži misel na prejšnjo znamko, večja je verjetnost, da sedanja ali prihodnja uporaba poznejše znamke nepošteno izkorišča ali oškoduje razlikovalni značaj ali ugled prejšnje znamke. Dalje, večja ko sta razlikovalni učinek in ugled prejšnje znamke, lažje je sprejeti obstoj kršitve. Mogoče je, zlasti v primeru ugovora, ki temelji na znamki, ki uživa velik ugled, da je verjetnost prihodnjega nehipotetičnega tveganja oškodovanja ali nepoštenega izkoriščanja s strani prijavljene znamke tako očitna, da ugovarjajoči stranki v ta namen ni treba niti navesti niti dokazati nobenega drugega dejstva. Poleg tega imetniku prejšnje znamke ni treba dokazati obstoja dejanske in sedanje kršitve njegove znamke. Predložiti mora le elemente, na podlagi katerih je mogoče prima facie ugotoviti verjetnost prihodnjega nehipotetičnega oškodovanja ali nepoštenega izkoriščanja.
(Glej točki 51 in 52.)
7. Iz načela funkcionalne kontinuitete med različnimi stopnjami Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) izhaja, da mora odbor za pritožbe Urada pri uporabi člena 76 Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti svojo odločbo opreti na vse dejanske in pravne elemente, ki jih vsebuje pred njim izpodbijana odločba, in na tiste elemente, ki jih stranka ali stranke podajo bodisi v postopku pred organom, ki je odločal na prvi stopnji, bodisi v pritožbenem postopku, z edinim pridržkom odstavka 2 te določbe. Natančneje, obseg preizkusa, ki ga mora odbor za pritožbe izvesti v zvezi s pred njim izpodbijano odločbo, načelno ni določen zgolj z razlogi, ki jih stranka ali stranke navedejo v postopku pred njim.
(Glej točko 56.)