Zadeva T‑152/19
(objava odlomkov)
Brunswick Bowling Products LLC
proti
Evropski komisiji
Sodba Splošnega sodišča (deseti senat) z dne 8. septembra 2021
„Varovanje zdravja ali varnosti potrošnikov in delavcev – Direktiva 2006/42/ES – Zaščitna klavzula – Nacionalni ukrep umika s trga in prepovedi dajanja v promet naprave za postavljanje kegljev in dodatne opreme – Bistvene zdravstvene in varnostne zahteve – Sklep Komisije o upravičenosti ukrepa – Enako obravnavanje“
1. Približevanje zakonodaj – Stroji – Direktiva 2006/42 – Dajanje na trg – Uporaba zaščitne klavzule s strani države članice v primeru tveganja za zdravje ali varnost – Preizkus s strani Komisije – Diskrecijska pravica – Sodni nadzor – Meje
(člena 36 in 114(10) PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/42 , člen 11)
(Glej točke od 41 do 43.)
2. Približevanje zakonodaj – Stroji – Direktiva 2006/42 – Dajanje na trg – Uporaba zaščitne klavzule s strani države članice v primeru tveganja za zdravje ali varnost – Potrditev s strani Komisije – Obveznost, da druge države članice sprejmejo učinkovite ukrepe v zvezi z dajanjem zadevnih proizvodov na trg ali njihovo ohranitvijo na njem – Obseg – Obveznost Komisije, da drugim državam članicam zagotovi navodila o izvajanju sklepa o potrditvi zaščitnih ukrepov – Neobstoj
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/42, členi 9, 14(7), 11 in 19)
(Glej točke od 50 do 55, od 82 do 86 in od 101 do 103.)
3. Približevanje zakonodaj – Stroji – Direktiva 2006/42 – Dajanje na trg – Uporaba zaščitne klavzule s strani države članice v primeru tveganja za zdravje ali varnost – Preizkus upravičenosti s strani Komisije – Elementi, ki jih je treba upoštevati
(člen 36 PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/42, člen 11(1) in (2); Sklep Komisije 2018/1960)
(Glej točke od 66 do 69.)
4. Približevanje zakonodaj – Stroji – Direktiva 2006/42 – Dajanje na trg – Uporaba zaščitne klavzule s strani države članice v primeru tveganja za zdravje ali varnost – Potrditev s strani Komisije – Zaščitni ukrepi glede dajanja zadevnih proizvodov na trg in njihovega umika s trga – Tehtanje resnosti tveganj in stroškov umika teh proizvodov – Finančno breme, naloženo proizvajalcu – Kršitev načela sorazmernosti – Neobstoj
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/42, člen 11; Sklep Komisije 2018/1960)
(Glej točke od 72 do 79 in 81.)
5. Približevanje zakonodaj – Stroji – Direktiva 2006/42 – Dajanje na trg – Domneva o skladnosti strojev, ki nosijo oznako CE in so bili izdelani v skladu s harmoniziranim standardom – Nepravilna uporaba standarda s strani proizvajalca – Posledice – Možnost držav članic, da uporabijo zaščitno klavzulo – Obveznost proizvajalca, da dokaže skladnost strojev z drugimi sredstvi
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/42, uvodna izjava 14, členi 2, 7(1) in (2) in 11 ter Prilogi I in VII)
(Glej točke 108, 109, 114, 116 in 117.)
6. Približevanje zakonodaj – Stroji – Direktiva 2006/42 – Dajanje na trg – Uporaba zaščitne klavzule s strani države članice v primeru tveganja za zdravje ali varnost – Potrditev s strani Komisije – Obveznost, da se predloži analiza uporabe načela stanja tehnike – Neobstoj
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/42, Priloga I)
(Glej točke 115 in od 119 do 121.)
Povzetek
Tožeča stranka, družba Brunswick Bowling Products LLC, je podjetje, ki deluje na trgu kot izvajalec celovitih storitev na področju kegljev in rekreacijskih centrov. Med drugim proizvaja naprave za postavljanje kegljev in dodatno opremo, ki se dajejo na trg v 26 državah članicah Evropske unije.
Švedski organi so 30. avgusta 2013 izdali odločbo, s katero so na podlagi Direktive 2006/42(1) sprejeli zaščitne ukrepe, katerih namen je bil, da se prepove dajanje teh proizvodov na trg in da se, pod nekaterimi pogoji, umaknejo s trga. Razlogi, ki so bili navedeni za utemeljitev zaščitnih ukrepov, so bili neizpolnjevanje nekaterih bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev(2) ter nepravilna uporaba nekaterih harmoniziranih standardov. Evropska komisija je v Izvedbenem sklepu (EU) 2018/1960(3) ugotovila, da so ukrepi, ki jih je sprejela Kraljevina Švedska, upravičeni.(4)
Splošno sodišče je tožbo, ki jo je tožeča stranka vložila zoper izpodbijani sklep, zavrnilo in dopolnilo obstoječo sodno prakso glede uporabe načela sorazmernosti v zvezi z zaščitnimi ukrepi, določenimi z Direktivo 2006/42. Poleg tega je pojasnilo posledice odločitve proizvajalca, da se sklicuje na uporabo harmoniziranega standarda.
Presoja Splošnega sodišča
Na prvem mestu, Splošno sodišče je presodilo, da Komisija z ugotovitvijo, da so bili zadevni zaščitni ukrepi upravičeni, ni kršila načela sorazmernosti.
Najprej je ugotovilo, da morajo države članice pravilno izvajati Direktivo 2006/42 in po potrebi sprejeti zaščitne ukrepe. Komisija je izključno pooblaščena, da preveri upravičenost in sorazmernost teh ukrepov ter posledično za to, da preveri, ali se lahko ti ukrepi dokončno ohranijo. Ta nadzor se opira na okoliščine, ki so obstajale ob sprejetju nacionalne odločbe, s katero so bili uvedeni nacionalni zaščitni ukrepi, in ne na poznejše okoliščine, kot so izboljšave zadevnih proizvodov.
Nato je Splošno sodišče poudarilo, da cilj varovanja zdravja in življenja oseb med dobrinami in interesi, ki jih varuje člen 36 PDEU, zaseda prvo mesto. Ker je Komisija v obravnavani zadevi ugotovila, da kršitve bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev pomenijo tveganje za zdravje in varnost oseb, je pravilno sklenila, da so zaščitni ukrepi upravičeni. Splošno sodišče je tudi ugotovilo, da je bilo ob upoštevanju načela sorazmernosti opravljeno tehtanje resnosti tveganj in stroškov umika zadevnih proizvodov. Tako so se proizvodi, ki naj bi bili prodani pozneje, razlikovali od spornih proizvodov, ki so že nameščeni na trgu, pripravljenih pa je bilo tudi več alternativnih rešitev za izvedbo umika zadnjenavedenih proizvodov.
Splošno sodišče je tudi presodilo, da je v obravnavani zadevi s tveganji, ki jih zadevni proizvodi pomenijo za zdravje in varnost oseb, ne glede na breme tožeče stranke upravičena potreba po prepovedi dajanja teh proizvodov na trg in njihov umik s trga. Zato je pristop švedskih organov in Komisije glede na finančno breme, ki je z zaščitnimi ukrepi naloženo tožeči stranki, sorazmeren.
Nazadnje, Splošno sodišče je navedlo, da je izpodbijani sklep za vse države članice v celoti zavezujoč. Ta sklep pomeni, da države članice sprejmejo učinkovite ukrepe v zvezi z dajanjem zadevnih proizvodov na svoj trg ali njihovo ohranitvijo na njem, kar je bistveni element postopka na podlagi zaščitne klavzule. Poleg tega je bila Komisija po uradnem obvestilu o zaščitnih ukrepih, ki so jih sprejeli švedski organi, dolžna ukrepati in sprejeti sklep o upravičenosti teh ukrepov.
Na drugem mestu, Splošno sodišče je presodilo, da Komisija ni kršila postopkovnih pravil iz Priloge I k Direktivi 2006/42.
Prvič, Splošno sodišče je opozorilo, da je v skladu s to direktivo na podlagi upoštevanja harmoniziranega standarda, v zvezi s katerim je bil objavljen sklic v Uradnem listu Evropske unije, mogoče domnevati, da stroj izpolnjuje bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, ki jih zajema ta standard. Vendar morajo proizvajalci, čeprav lahko izberejo metode za oceno skladnost svojih proizvodov z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami, zagotoviti to skladnost in jo dokazati v tehnični dokumentaciji.
Drugič, Splošno sodišče je poudarilo, da z Direktivo 2006/42 ni določeno nobeno postopkovno pravilo, s katerim bi bilo določeno, da se v odločbi oziroma sklepu, sprejetih v okviru postopka na podlagi zaščitne klavzule, predloži analiza uporabe načela stanja tehnike. Poleg tega opustitev te analize sama po sebi ne pomeni kršitve tega načela.
Tretjič, Splošno sodišče je pojasnilo, da so harmonizirani standardi del prava Unije in da se, čeprav niso zavezujoči, zaradi odločitve za njihovo uporabo in za sklicevanje nanje v izjavi o skladnosti zahteva njihova pravilna uporaba. Če se taki standardi uporabijo nepravilno, ima pristojni nacionalni organ pravico, da ugotovi neskladnost zadevnih proizvodov in da v okviru postopka na podlagi zaščitne klavzule sprejme ukrepe. V obravnavani zadevi se je tožeča stranka svobodno odločila za sklicevanje na harmonizirani standard; zato bi ga morala upoštevati v celoti. Tako bi morala zaradi neupoštevanja tega standarda predložiti drugo tehnično rešitev, s katero bi bila zagotovljena enaka raven varnosti, in dokazati skladnost zadevnih proizvodov z zadevnimi bistvenimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami.