Pritožba, ki jo je PB vložil 28. novembra 2023 zoper sodbo Splošnega sodišča (deseti senat) z dne 20. septembra 2023 v zadevi T-293/22, PB/EOR

(Zadeva C-727/23 P)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: PB (zastopnik: N. de Montigny, avocate)

Druga stranka v postopku: Enotni odbor za reševanje (EOR)

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

ugodi pritožbi in razveljavi izpodbijano sodbo;

obravnava zadevo in, kot bi to moralo storiti že Splošno sodišče, razglasi ničnost sklepa z dne 16. julija 2021 v delu, v katerem pritožnica ni navedena med prerazvrščenimi uslužbenci za obdobje 2021;

drugi stranki v postopku naloži plačilo stroškov, ki so pritožnici nastali v okviru tega postopka in postopka na prvi stopnji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica navaja te očitke, ki so združeni po vrsti pritožbenih razlogov:

Splošno sodišče je s tem, da je nekatere priloge, ki jih je pritožnica predložila med postopkom, zavrglo kot nedopustne, storilo očitne napake pri preučitvi njihove upoštevnosti za preizkus tožbenih razlogov;

Splošno sodišče s tem, da ni izpeljalo prav nobenih posledic iz priznanja EOR na obravnavi, kar zadeva upoštevanje zgolj zadnjega ocenjevalnega poročila v okviru preučitve sporne prerazvrstitve, ni odločilo, čeprav se je pritožnica na obravnavi kontradiktorno odzvala na to priznanje;

čeprav je pritožnica zatrjevala kršitev zakonsko določenih povprečij in kvot, ki so na tej podlagi določene s splošnimi izvedbenimi določbami, Splošno sodišče ni odločilo o bistvenem vprašanju nezakonitosti, ki je vplivala na celoten postopek prerazvrstitve in je prizadela pritožnico ne glede na posamičen preizkus vsakega razreda, s čimer je bilo kršeno tudi načelo enakega obravnavanja;

Splošno sodišče je pri preučitvi prilog, dejstev in podatkov, ki so bili predloženi med postopkom, očitno izkrivilo nekatere dokaze ali podalo protislovne ugotovitve, tako da je nepošteno in s kršitvijo pravil o dokaznem bremenu in uporabi domneve zakonitosti, ki velja za upravo, sistematično pritožnici naložilo, naj dokaže negativno dejstvo, ali ker je zelo strogo razlagalo načelo obrnjenega dokaznega bremena, s čimer je tudi kršilo pravico do poštenega sojenja in do enakosti orožij, ki jo mora imeti vsaka tožeča stranka;

Splošno sodišče je protislovno nepošteno uporabilo pravila na področju dokaznega bremena glede elementov obrambe, ki sta jih predložili stranki, tako da je od pritožnice zahtevalo, naj dokaže negativno dejstvo, medtem ko se je oprlo na preprosto navedbo EOR o negativnem dejstvu pri ugotovitvi, da je treba domnevati, da EOR ni uporabil svojih splošnih izvedbenih določb, če se je izkazalo, da so bile te nezakonite, pri čemer je kršilo domnevo, da se za upravo šteje, da spoštuje pravila, ki si jih je sama naložila. Splošno sodišče tako v okviru preučitve pravil, ki se uporabljajo znotraj EOR, tudi večkrat ni upoštevalo načina, na katerega so se ta pravila dejansko izvajala, in se je oprlo na preproste navedbe EOR brez vsebine, zaradi česar je izkrivilo dokaze ter kršilo člen 54 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije in splošne izvedbene določbe, ki se uporabljajo;

Splošno sodišče je v okviru uporabe člena 54 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije za EOR in preučitve prvega, tretjega, četrtega in petega tožbenega razloga nezakonito ugotovilo obstoj „široke diskrecijske pravice“ EOR za organizacijo prerazvrstitve in odločanje o prerazvrstitvah, tako da je pri razlagi te diskrecijske pravice kršilo člen 110(2) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije, povprečja in kvote, ki so zakonsko določeni in ponovljeni v splošnih izvedbenih določbah, ki se uporabljajo, ter je izključilo vsako napako ali nepravilnost in nezakonitost, izhajajočo iz konkretne uporabe navedenih pravil;

Splošno sodišče je pri preučitvi neobstoja obrazložitve odločbe, ki posega v položaj, podalo protislovne ugotovitve in je kršilo pojem posamične, zadostne in neprotislovne obrazložitve, hkrati pa je štelo, da to, da odločba o zavrnitvi pritožbe vsebuje sklicevanje na mnenje skupnega odbora za prerazvrstitev (v nadaljevanju: skupni odbor), ki ni dano za posamičen primer in ni obrazloženo, zadostuje in ga je mogoče pozneje dopolniti v sodnem postopku, prav tako pa je zamešalo čas, ko se je pritožnica seznanila z elementi obrazložitve, tako da se je sklicevalo na priloge, predložene med postopkom, in je navedlo, da bi morala pritožnica na tej podlagi sklepati o posamični obrazložitvi, ki se nanaša nanjo;

Splošno sodišče je napačno zavrnilo trditve v zvezi z očitno napako pri presoji, tako da jih je štelo za nedopustne zaradi nespoštovanja načela ujemanja, čeprav je pritožba vsebovala elemente v zvezi s tako napako;

Splošno sodišče je nato s kršitvijo procesnih pravil o dopustnosti in predmetnosti tožbenega razloga zavrglo tožbeni razlog, ki je temeljil na nejavni naravi končnega poročila skupnega odbora, ker je nezakonito štelo, da je bilo mogoče to nejavno naravo popraviti z zahtevo za dostop do dokumentov, medtem ko postopka ustrezata različnim ciljem in pravilom ter se ne uporabljata za iste dokumente;

nazadnje, Splošno sodišče je očitno napačno, s kršitvijo načel, ki se uporabljajo za kritje stroškov, tudi načela pravičnosti, na podlagi se stroški razdelijo, pritožnici naložilo vse stroške strank, ne da bi upoštevalo, da je EOR kršil namen predsodnega postopka, da je bila na obravnavi priznana procesna nepravilnost in da so bili ob koncu sodnega postopka predloženi elementi, na katere se je Splošno sodišče v veliki meri osredotočilo za obrazložitev izdane sodbe;

Splošno sodišče je, gledano širše, pri preučitvi različnih pravnih vprašanj, ki so mu bila predložena, škodilo enotnosti sodne prakse.

____________