Tožba, vložena 30. decembra 2013 – Lico Leasing in Pequeños y Medianos Astilleros Sociedad de Reconversión proti Komisiji

(Zadeva T-719/13)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeči stranki: Lico Leasing, SA (Madrid, Španija) in Pequeños y Medianos Astilleros Sociedad de Reconversión, SA (Madrid) (zastopnika: M. Sánchez in M. Merola, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

razglasi ničnost Sklepa, ker se je v njem napačno štelo, da je španski sistem poslovnega najema sistem državnih pomoči, ki nudi ugodnosti gospodarskim interesnim združenjem in njihovim vlagateljem, in ker je podana pomanjkljiva obrazložitev;

podredno, razglasi ničnost odredbe za vračilo pomoči, dodeljenih v okviru španskega sistema poslovnega najema, ker je v nasprotju s splošnimi načeli pravnega reda Unije;

podredno, razglasi ničnost odredbe za vračilo v delu, ki se nanaša na izračun zneska nezdružljive pomoči, ki jo je treba vrniti, ker ta onemogoča, da bi Španija formulo za izračun navedenega zneska določila v skladu s splošnimi načeli, ki veljajo za vračilo državnih pomoči, in

tožečima strankama dodeli vse stroške v zvezi s to tožbo.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Sklep, ki se izpodbija v tem postopku, je isti kot v zadevi T-515/13, Španija proti Komisiji (UL C 336, str. 29).

Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata tri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog: kršitev členov 107(1) PDEU in 296 PDEU

Zadevni ukrep izpolnjuje pogoj selektivnosti: na eni strani je v Sklepu napačno ugotovljena sektorska selektivnost, saj naj bi bil ukrep, ki je predmet Sklepa, odprt za vlagatelje, ki delujejo v vseh gospodarskih sektorjih, na drugi strani pa je v Sklepu napačno ugotovljeno, da lahko postopek predhodne odobritve podeli selektivnost, ne da bi se upoštevalo, da je ta predhodna odobritev utemeljena zaradi zapletenosti zadevnega ukrepa in se vsekakor ne nanaša na lastnosti domnevnih upravičencev;

zadevni ukrep izpolnjuje pogoja izkrivljanja konkurence in vpliva na trgovino med državami članicami; v Sklepu zlasti ni obrazloženo, v kakšni obliki naj bi domnevna državna pomoč vplivala na navedene trge, temveč se to dejstvo šteje za ugotovljeno, ne da bi se dokazalo.

Poleg tega je v drugem delu tega ničnostnega razloga navedeno, da ima Sklep pomanjkljivo obrazložitev, ker ni pojasnjeno, zakaj bi dobiček domnevnih upravičencev pomenil državno pomoč, saj so bili ti upravičenci zgolj udeleženi pri dobičku ladjarjev, ki – kot priznava sama Komisija – ni državna pomoč.

Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 14 Uredbe Sveta št. 659/1999

Odredbo za vračilo pomoči iz členov 4, 5 in 6 Sklepa je treba razglasiti za nično v skladu s tema splošnima načeloma prava Unije:

načelom zaupanja v pravo: zlasti na podlagi tega, da je dopis, ki ga je leta 2009 poslala komisarka Kroes, pri operaterjih ustvaril legitimna pričakovanja glede zakonitosti španskega sistema poslovnega najema;

načelom pravne varnosti: podredno, če se ne presodi, da je odredba za vračilo v nasprotju z načelom zaupanja v pravo, saj je bila zaradi nekaterih okoliščin negotovost glede zakonitosti španskega sistema poslovnega najema, ki jo je prvotno povzročila odločba Brittany Ferries, v celotnem času veljavnosti navedenega sistema podaljšana in okrepljena.

Tretji tožbeni razlog: kršitev splošnih načel, ki veljajo za vračilo državnih pomoči

V izpodbijanem sklepu se ne spoštuje splošnih načel, ki veljajo za vračilo državnih pomoči, saj lahko privede do tega, da bi se od upravičencev zahteval višji znesek od domnevne pomoči, ki so jo ti dejansko prejeli.