Začasna izdaja
SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 8. maja 2024(*)
„Jezikovna ureditev – Razpis javnega natečaja za zaposlitev upravnih uslužbencev in strokovnjakov na področju obrambne industrije in vesolja – Omejitev izbire jezika 2 na angleščino – Uredba št. 1 – Člen 1d(1), člen 27 in člen 28(f) Kadrovskih predpisov – Diskriminacija na podlagi jezika – Interes službe – Sorazmernost“
V zadevi T‑555/22,
Francoska republika, ki jo zastopajo T. Stéhelin, B. Fodda in S. Royon, agenti,
tožeča stranka,
ob intervenciji
Kraljevine Belgije, ki jo zastopajo C. Pochet, M. Van Regemorter in S. Baeyens, agenti,
in
Helenske republike, ki jo zastopa V. Baroutas, agent,
ter
Italijanske republike, ki jo zastopa G. Palmieri, agentka, skupaj s P. Gentilijem, avvocato dello Stato,
intervenientke,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopajo G. Niddam, L. Vernier in I. Melo Sampaio, agenti,
tožena stranka,
SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi M. J. Costeira, predsednica, M. Kancheva (poročevalka) in E. Tichy‑Fisslberger, sodnici,
sodna tajnica: H. Eriksson, administratorka,
na podlagi pisnega dela postopka,
na podlagi obravnave z dne 23. novembra 2023
izreka naslednjo
Sodbo
1 Tožeča stranka, Francoska republika, s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razglasitev ničnosti razpisa javnega natečaja EPSO/AD/400/22 z naslovom „Upravni uslužbenci (AD 7) in strokovnjaki (AD 9) na področju obrambne industrije in vesolja“ (UL 2022, C 233 A, str. 1; v nadaljevanju: izpodbijani razpis javnega natečaja).
Dejansko stanje
2 Evropska komisija je 1. januarja 2020 pod svojim okriljem ustanovila nov generalni direktorat za obrambno industrijo in vesolje za izvajanje politik Komisije na področju obrambne industrije, za katero je bil do takrat odgovoren Generalni direktorat za notranji trg, industrijo, podjetništvo in MSP.
3 Evropski urad za izbor osebja (EPSO) je 16. junija 2022 v Uradnem listu Evropske unije objavil izpodbijani razpis javnega natečaja.
4 V skladu s „Splošnimi določbami“ izpodbijanega razpisa javnega natečaja „[EPSO] organizira javni natečaj, s katerim bo na podlagi kvalifikacij in testov sestavil rezervne sezname uspešnih kandidatov. Te sezname lahko zlasti Evropska komisija, predvsem njen Generalni direktorat za obrambno industrijo in vesolje […], uporabi za zaposlovanje novih javnih uslužbencev (funkcionalni skupini AD 7 in AD 9) [na področju obrambne industrije in vesolja]“.
5 Točka 4.1 (naslovljena „Pregled postopkov natečaja“) izpodbijanega razpisa javnega natečaja določa, da bo natečaj organiziran v petih stopnjah, in sicer „prijava“, „preverjanje izpolnjevanja pogojev za pripustitev k natečaju“, „Talent Screener“, „ocenjevalni center“ ter „pregled dokazil in sestava rezervnih seznamov“.
6 V skladu s točko 3.2 (naslovljeno „Posebni pogoji – jeziki“) izpodbijanega razpisa javnega natečaja se „[z]a pripustitev k natečaju […] od kandidatov zahteva znanje vsaj dveh od 24 uradnih jezikov EU, kot je določeno v oddelku 4.2.1“.
7 Točka 4.2.1 (naslovljena „Zahteve o znanju jezikov“) izpodbijanega razpisa javnega natečaja določa:
„Kandidati na tem natečaju morajo imeti vsaj temeljito znanje (vsaj na stopnji C1) enega od 24 uradnih jezikov EU in zadovoljivo znanje (vsaj na stopnji B2) še enega od uradnih jezikov EU. Eden od teh jezikov mora biti angleščina.
[…]
Pri zahtevah o znanju jezikov na tem natečaju, tj. da je treba nekatere teste opravljati v angleščini, se upošteva specifičnost nalog osebja [Generalnega direktorata] za obrambno industrijo in vesolje. Za obe področji in oba razreda iz tega razpisa natečaja veljajo enake zahteve.
Osebje [Generalnega direktorata] za obrambno industrijo in vesolje večinoma uporablja angleščino za analitično delo, notranjo komunikacijo in sestanke, komunikacijo z zunanjimi deležniki, pripravo poročil, seznanitvenih dokumentov, govorov, predpisov in publikacij, za druge naloge iz Priloge I ter za udeležbo na specialističnih usposabljanjih. Angleščina se uporablja tudi v posvetovanjih med službami, komunikaciji med institucijami in revizijskih postopkih. Dobro znanje angleščine je zato nujno, da so kandidati takoj po zaposlitvi sposobni začeti opravljati delo.
Znanje drugih jezikov pomeni prednost, saj se v posameznih primerih, na primer za delo s posameznimi državami, uporabljajo tudi drugi jeziki. Vendar morajo imeti uspešni kandidati vsaj zadovoljivo znanje (na stopnji B2) angleščine, da lahko opravljajo naloge iz Priloge I.
Iz navedenih razlogov mora biti med jeziki, ki jih obvladajo kandidati, angleščina. To določa tudi uporabo jezikov za prijavo in teste (glej oddelek 4.2.2).“
8 V Prilogi I k izpodbijanemu razpisu javnega natečaja so predstavljeni primeri običajnih nalog, ki jih bodo lahko opravljali na tem natečaju uspešni kandidati glede na področje (obrambna industrija ali vesolje) in delovno mesto (upravni uslužbenec ali strokovnjak).
9 Točka 4.2.2 (naslovljena „Jeziki prijave in testov“) izpodbijanega razpisa javnega natečaja določa, da mora biti prijava oddana v katerem koli od 24 uradnih jezikov Evropske unije, razen oddelka Talent Screener, ki mora biti izpolnjen v angleščini. Kar zadeva teste ocenjevalnega centra, morajo biti testi sklepanja opravljeni v uradnem jeziku Unije, ki ni angleščina. Situacijski razgovor za ugotavljanje kompetenc, ustna predstavitev, razgovor o zadevnem področju in pisni test z zadevnega področja morajo biti opravljeni v angleščini.
10 Poleg tega je pod to točko določeno, da morajo „[k]andidati […] oddelek Talent Screener v prijavi izpolniti v angleščini, saj bo natečajna komisija njihove odgovore uporabila za primerjalno oceno. Natečajna komisija lahko oddelek Talent Screener v prijavi uporabi tudi kot referenčni dokument med razgovorom o zadevnem področju“.
11 Točka 4.3.3 (naslovljena „Talent Screener“) izpodbijanega razpisa javnega natečaja določa:
„Za kandidate, za katere se šteje, da izpolnjujejo pogoje za pripustitev k natečaju, bo natečajna komisija opravila izbor na podlagi kvalifikacij. Pri tem bo naredila primerjalno oceno dosežkov vseh kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za pripustitev k natečaju, na podlagi informacij iz njihovih prijav. Podrobnejše informacije so na voljo v Prilogi IV k temu razpisu. Na podlagi te ocene bo natečajna komisija za vsako področje in razred sestavila seznam kandidatov po vrstnem redu končnega števila dodeljenih točk. Kandidati, ki bodo med najboljšimi po številu točk, bodo povabljeni v ocenjevalni center.“
12 V Prilogi IV k izpodbijanemu razpisu javnega natečaja so določeni merila za izbor po področjih in postopek v okviru stopnje Talent Screener.
Predlogi strank
13 Francoska republika ob podpori Kraljevine Belgije, Helenske republike in Italijanske republike Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijani razpis javnega natečaja razglasi za ničen;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
14 Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– Francoski republiki naloži plačilo stroškov.
Pravo
15 Francoska republika v podporo tožbi navaja pet tožbenih razlogov. Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 1d Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi) v povezavi s členoma 21 in 22 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 27, prvi odstavek, Kadrovskih predpisov. Tretji tožbeni razlog se nanaša na zlorabo postopka iz člena 342 PDEU in postopka iz člena 6 Uredbe Sveta št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 1, str. 3), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL 2013, L 158, str. 1). Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 3(3), četrti pododstavek, PEU in člena 22 Listine o temeljnih pravicah. Peti tožbeni razlog se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve pravnih aktov Unije, določene v členu 296, drugi odstavek, PDEU.
16 Francoska republika v podporo prvemu tožbenemu razlogu trdi, da ob upoštevanju uporabe in koristnosti drugih uradnih jezikov Unije, ki niso angleščina, pri delu Generalnega direktorata za obrambno industrijo in vesolje, zlasti francoščine, z navajanjem razloga, da morajo biti zaposlene osebe sposobne nemudoma začeti opravljati svoje delo, ni mogoče utemeljiti omejitve izbire jezika 2 natečaja na angleščino (v nadaljevanju: sporna jezikovna omejitev), ker taka omejitev ne zadovoljuje dejanskih potreb službe. Izpodbija upoštevnost dokumentov, ki jih je Komisija predložila za dokaz prevladujoče uporabe angleškega jezika pri delu osebja Generalnega direktorata za obrambno industrijo in vesolje. Francoska republika trdi tudi, da Komisija ne dokazuje povezave med uporabo angleščine v Generalnem direktoratu za obrambno industrijo in vesolje in nalogami, opisanimi v izpodbijanem razpisu javnega natečaja. Francoska republika trdi še, da sporna omejitev ne temelji na jasnih, objektivnih in predvidljivih merilih. Poleg tega trdi, da ob domnevi, da je sporno diskriminacijo mogoče utemeljiti z uporabo angleščine v zadevnem generalnem direktoratu, Komisija ni dokazala sorazmernosti te diskriminacije.
17 Kraljevina Belgija, Helenska republika in Italijanska republika se strinjajo s trditvami Francoske republike. Kraljevina Belgija in Italijanska republika dodajata, da Komisija interesa službe ne more enačiti zgolj z nujnostjo, da so zaposleni uradniki nemudoma sposobni notranje in zunanje komunikacije. Kraljevina Belgija tako poudarja, da čeprav je Splošno sodišče v sodbah z dne 2. junija 2021, Italija/Komisija (T‑718/17, neobjavljena, EU:T:2021:316, točki 63 in 64), in z dne 8. septembra 2021, Španija/Komisija (T‑554/19, neobjavljena, EU:T:2021:554, točka 65), priznalo, da je sposobnost nemudoma začeti opravljati delo lahko legitimen cilj, Sodišče v sodbi z dne 16. februarja 2023, Komisija/Italija in Španija (C‑635/20 P, EU:C:2023:98, točka 96), ni menilo, da tak cilj Komisijo oprošča obveznosti, da objektivno dokaže obstoj interesa službe za omejitev jezika 2 natečaja. Poleg tega Kraljevina Belgija poudarja, da je sámo Splošno sodišče v sodbi z dne 2. junija 2021, Italija/Komisija (T‑718/17, neobjavljena, EU:T:2021:316, točka 70), opozorilo, da je treba cilj, da so zaposleni uradniki sposobni nemudoma začeti opravljati svoje delo, uravnotežiti s ciljem zaposlovanja najsposobnejših, najučinkovitejših in neoporečnih uradnikov ter možnostmi zaposlenih uradnikov, da se v institucijah naučijo jezikov, ki so nujni za interes službe. Po mnenju Kraljevine Belgije obstajajo, kot je poudarila Francoska republika, še drugi cilji, ki jih je treba uravnotežiti s ciljem biti sposoben nemudoma začeti opravljati delo, kot so cilji zaščite jezikovne raznolikosti Unije, „oživitve večjezičnosti“, „zaposlovanja osebja z različnimi jezikovnimi profili zaradi različnosti nalog in številnosti stikov, ki jih zahteva delovanje Unije, ali nujnosti vključitve v družbo države gostiteljice“.
18 Komisija trdi, da je iz dokazov, ki jih je predložila pred Splošnim sodiščem, razvidno, da je angleščina glavni delovni jezik Generalnega direktorata za obrambno industrijo in vesolje in da je znanje tega jezika torej nujno, da so zaposlene osebe sposobne nemudoma začeti opravljati svoje delo, kar je cilj v splošnem interesu kadrovske politike, ki ga priznava sodišče Unije. Pojasnjuje, da uporaba nobenega drugega uradnega jezika Unije ni tako primerljiva z uporabo angleščine v Generalnem direktoratu za obrambno industrijo in vesolje, da bi to ob upoštevanju sodne prakse utemeljevalo določitev takega jezika kot jezika 2 zadevnega natečaja. Po mnenju Komisije je sporna jezikovna omejitev tudi sorazmerna s ciljem, da so zaposlene osebe sposobne nemudoma začeti opravljati svoje delo, saj z nobeno drugo jezikovno ureditvijo, razen to iz izpodbijanega razpisa javnega natečaja, ob upoštevanju sodne prakse ni mogoče doseči tega cilja v splošnem interesu.
19 Uvodoma je treba spomniti, da člen 21(1) Listine o temeljnih pravicah določa:
„Prepovedana je vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.“
20 Člen 22 Listine o temeljnih pravicah določa:
„Unija spoštuje kulturno, versko in jezikovno raznolikost.“
21 Spomniti je treba tudi, da člen 1 Uredbe št. 1 določa:
„Uradni jeziki in delovni jeziki institucij Unije so angleščina, bolgarščina, češčina, danščina, estonščina, finščina, francoščina, grščina, hrvaščina, irščina, italijanščina, latvijščina, litovščina, madžarščina, malteščina, nemščina, nizozemščina, poljščina, portugalščina, romunščina, slovaščina, slovenščina, španščina in švedščina.“
22 Poudariti je treba tudi, da čeprav člen 1 Uredbe št. 1 izrecno določa, kateri so delovni jeziki institucij Unije, člen 6 te uredbe določa, da lahko te institucije v svojem poslovniku določijo, kateri jeziki naj se uporabljajo v posebnih primerih.
23 V zvezi s tem je treba takoj ugotoviti, da na podlagi elementov, ki izhajajo iz spisa v tej zadevi, ni mogoče ugotoviti, da je institucija, katere del je služba, na katero se v bistvu nanaša izpodbijani razpis javnega natečaja, in sicer Komisija, do objave navedenega razpisa v svojem poslovniku sprejela določbe, s katerimi bi določila podrobna pravila za izvajanje splošne jezikovne ureditve iz Uredbe št. 1 v skladu s členom 6 te uredbe.
24 Poleg tega člen 1d(1) Kadrovskih predpisov določa, da je pri uporabi teh predpisov prepovedana kakršna koli diskriminacija, kakor je med drugim diskriminacija na podlagi jezika. V skladu s členom 1d(6), prvi stavek, Kadrovskih predpisov je „[t]reba […] spoštovati načelo nediskriminacije in načelo proporcionalnosti, vse omejitve njune uporabe pa morajo biti objektivno utemeljene in usmerjene k legitimnim ciljem v splošnem interesu in okviru kadrovske politike“.
25 Poleg tega člen 28(f) Kadrovskih predpisov določa, da je uradnik lahko imenovan le, če predloži dokazila o temeljitem znanju enega od jezikov Unije in o zadovoljivem znanju drugega jezika Unije. Čeprav ta določba natančneje določa, da se zadovoljivo znanje drugega jezika zahteva „v obsegu, ki omogoča opravljanje dela“, pa ne našteva meril, ki jih je mogoče upoštevati pri omejitvi izbire tega jezika med uradnimi jeziki, navedenimi v členu 1 Uredbe št. 1 (glej sodbo z dne 9. septembra 2020, Španija in Italija/Komisija, T‑401/16 in T‑443/16, neobjavljena, EU:T:2020:409, točka 62 in navedena sodna praksa).
26 Taka merila ne izhajajo niti iz člena 27 Kadrovskih predpisov, katerega prvi odstavek brez sklicevanja na znanje jezikov določa, da mora „[z]aposlovanje […] zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne uradnike, ki jih izbira na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic Unije“, in da „[n]obeno delovno mesto ni rezervirano za državljane določene države članice“. Enako velja za drugi odstavek tega člena, v katerem je določeno le, da „[n]ačelo enakosti državljanov Unije omogoča vsaki instituciji, da sprejme ustrezne ukrepe, če opazi znatno neravnovesje med državljanstvi uradnikov, ki ni utemeljeno z objektivnimi merili“, pri čemer je med drugim pojasnjeno, da morajo biti „[t]i ustrezni ukrepi […] utemeljeni in nikoli ne smejo imeti za posledico meril zaposlovanja, ki ne temeljijo na odlikah“ (sodba z dne 9. septembra 2020, Španija in Italija/Komisija, T‑401/16 in T‑443/16, neobjavljena, EU:T:2020:409, točka 63)
27 Nazadnje, v skladu s členom 1(1)(f) Priloge III h Kadrovskim predpisom je lahko v razpisu natečaja podrobno navedeno, kjer je to primerno, znanje jezikov, ki se zahteva zaradi posebne vrste prostih delovnih mest. Vendar iz te določbe ne izhaja splošno dovoljenje za omejitev izbire drugega jezika natečaja na omejeno število uradnih jezikov med uradnimi jeziki, navedenimi v členu 1 Uredbe št. 1 (glej sodbo z dne 9. septembra 2020, Španija in Italija/Komisija, T‑401/16 in T‑443/16, neobjavljena, EU:T:2020:409, točka 64 in navedena sodna praksa).
28 Iz vseh teh preudarkov izhaja, da omejitev izbire drugega jezika kandidatov natečaja na omejeno število jezikov in izključitev preostalih uradnih jezikov pomeni diskriminacijo na podlagi jezika, ki je načeloma prepovedana s členom 1d(1) Kadrovskih predpisov (glej v tem smislu sodbo z dne 26. marca 2019, Španija/Parlament, C‑377/16, EU:C:2019:249, točka 66). Očitno je namreč, da so s tako omejitvijo nekateri morebitni kandidati, in sicer tisti, ki imajo zadovoljivo znanje vsaj enega od navedenih jezikov, privilegirani, ker lahko sodelujejo na natečaju in so torej lahko zaposleni kot uradniki ali uslužbenci Unije, preostali kandidati, ki takega znanja nimajo, pa so izključeni (glej sodbo z dne 9. septembra 2020, Španija in Italija/Komisija, T‑401/16 in T‑443/16, neobjavljena, EU:T:2020:409, točka 65 in navedena sodna praksa).
29 Široka diskrecijska pravica, ki jo imajo institucije Unije pri organizaciji svojih služb in tudi urad EPSO, kadar ta izvaja pristojnosti, ki so mu jih podelile navedene institucije, je torej nujno omejena s členom 1d Kadrovskih predpisov, zato je različno obravnavanje na podlagi jezika, ki izhaja iz omejitve jezikovne ureditve nekega natečaja na omejeno število uradnih jezikov, dopustno, le če je ta omejitev objektivno utemeljena in sorazmerna z dejanskimi potrebami službe. Poleg tega mora vsak pogoj glede znanja specifičnih jezikov temeljiti na jasnih, objektivnih in predvidljivih merilih, ki kandidatom omogočajo, da se seznanijo z razlogi za ta pogoj, sodiščem Unije pa, da preizkusijo njegovo zakonitost (glej sodbo z dne 16. februarja 2023, Komisija/Italija in Španija, C‑635/20 P, EU:C:2023:98, točka 68 in navedena sodna praksa).
30 Spomniti je treba tudi, da je Splošno sodišče v točki 65 sodbe z dne 8. septembra 2021, Španija/Komisija (T‑554/19, neobjavljena, EU:T:2021:554), presodilo, da je, razen če je v s tem povezanem razpisu natečaja določeno drugače, v interesu službe, da osebe, ki jih institucije Unije zaposlijo po natečajnem postopku, kot je izbirni postopek v zadevi, v kateri je bila izdana navedena sodba, lahko takoj začnejo opravljati delo in so torej sposobne hitro prevzeti naloge, ki jim jih nameravajo dodeliti navedene institucije.
31 Splošno sodišče je v točki 66 sodbe z dne 8. septembra 2021, Španija/Komisija (T‑554/19, neobjavljena, EU:T:2021:554), tudi presodilo, da čeprav je treba vedno predvideti določen čas za prilagajanje novim nalogam in delovnim navadam ter za vključitev v novo službo, si institucija legitimno lahko prizadeva zaposliti osebe, ki so že od nastopa dela sposobne najmanj, na eni strani, komunicirati s svojimi nadrejenimi in sodelavci ter čim prej in v celoti razumeti obseg nalog, ki so jim dodeljene, in vsebino opravil, ki jih bodo morale izvajati, ter na drugi strani sodelovati s sodelavci in tistimi, ki z zadevnimi službami sodelujejo od zunaj.
32 Splošno sodišče je iz tega sklepalo, da je treba šteti za legitimno, kadar si institucija prizadeva zaposliti osebe, ki lahko učinkovito uporabljajo in razumejo jezik oziroma jezike, ki se uporabljajo v poklicnem okolju, v katero bodo vključene (sodba z dne 8. septembra 2021, Španija/Komisija, T‑554/19, neobjavljena, EU:T:2021:554, točka 66).
33 Glede na te preudarke je Splošno sodišče preverilo, ali z vidika elementov, ki jih je zagotovila Komisija, znanje enega od štirih jezikov, predlaganih v razpisu javnega natečaja, izpodbijanem v tej zadevi, uspešnim kandidatom na zadevnem natečaju lahko omogoči, da postanejo uradniki, ki so sposobni takoj po zaposlitvi začeti opravljati svoje delo (glej v tem smislu sodbo z dne 8. septembra 2021, Španija/Komisija, T‑554/19, neobjavljena, EU:T:2021:554, točka 73).
34 V tem posebnem primeru je Splošno sodišče menilo, da se omejitev izbire drugega jezika kandidatov natečaja na omejeno število uradnih jezikov ne more šteti za objektivno upravičeno in sorazmerno, če so med temi jeziki poleg jezika, katerega znanje je zaželeno ali celo nujno, drugi jeziki, ki morebitnim uspešnim kandidatom natečaja ne dajejo nobene posebne prednosti glede na drug uradni jezik (glej v tem smislu sodbo z dne 8. septembra 2021, Španija/Komisija, T‑554/19, neobjavljena, EU:T:2021:554, točka 122).
35 Iz sodbe z dne 8. septembra 2021, Španija/Komisija (T‑554/19, neobjavljena, EU:T:2021:554), zoper katero ni bila vložena pritožba, tako izhaja, da je diskriminacijo na podlagi jezika mogoče utemeljiti z interesom službe, da razpolaga z uradniki s takim znanjem enega ali več jezikov, ki jih uporablja zadevna služba, da so sposobni nemudoma začeti opravljati svoje delo.
36 Vendar je treba poudariti, da je Sodišče v sodbi z dne 16. februarja 2023, Komisija/Italija in Španija (C‑635/20 P, EU:C:2023:98), opozorilo, da mora institucija, ki je jezikovno ureditev izbirnega postopka omejila na omejeno število uradnih jezikov Unije, dokazati, da je taka omejitev primerna za zadovoljevanje dejanskih potreb v zvezi z nalogami, ki jih bodo zaposlene osebe opravljale, da je sorazmerna s temi potrebami in da temelji na jasnih, objektivnih in predvidljivih merilih, medtem ko mora Splošno sodišče opraviti konkreten preizkus objektivne upravičenosti in sorazmernosti te omejitve glede na navedene potrebe (glej sodbo z dne 16. februarja 2023, Komisija/Italija in Španija, C‑635/20 P, EU:C:2023:98, točka 69 in navedena sodna praksa).
37 Obstoj povezave med jezikovno omejitvijo in nalogami, ki jih bodo zaposlene osebe morale opravljati, je Sodišče torej zahtevalo že v sodbah z dne 26. marca 2019, Španija/Parlament (C‑377/16, EU:C:2019:249, točka 69), in z dne 26. marca 2019, Komisija/Italija (C‑621/16 P, EU:C:2019:251). V zadnjenavedeni sodbi, v kateri je bila obravnavana zakonitost razpisa javnega natečaja za sestavo rezervnega seznama upravnih uslužbencev (AD 5) na področju varstva podatkov, je Sodišče torej razsodilo, da je moralo Splošno sodišče, da bi lahko preverilo, ali so pravila, ki urejajo zadevna natečaja, v skladu s členom 1d Kadrovskih predpisov, opraviti konkreten preizkus teh pravil in specifičnih okoliščin zadeve. Po presoji Sodišča je bilo namreč samo na podlagi takega preizkusa mogoče ugotoviti, kakšno znanje jezikov lahko institucije v primeru posebnih nalog objektivno zahtevajo v interesu službe, in torej, ali je omejitev izbire jezikov, ki se lahko uporabljajo za udeležbo na teh natečajih, objektivno utemeljena in sorazmerna z dejanskimi potrebami službe (sodba z dne 26. marca 2019, Komisija/Italija, C‑621/16 P, EU:C:2019:251, točka 94).
38 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da sporna jezikovna omejitev s tem, da izbiro jezika 2 natečaja, na katerega se nanaša izpodbijani razpis javnega natečaja, omejuje le na angleški jezik ob izključitvi vseh drugih uradnih jezikov Unije, pomeni diskriminacijo na podlagi jezika, ki je načeloma prepovedana, kar priznava sama Komisija.
39 Torej je treba v skladu s sodno prakso, navedeno v točkah od 29 do 37 zgoraj, preveriti, ali je ta jezikovna omejitev objektivno utemeljena z dejanskimi potrebami službe in sorazmerna z navedenimi potrebami.
Primernost sporne jezikovne ureditve za izpolnjevanje dejanskih potreb službe
40 Francoska republika trdi, da sporna jezikovna omejitev pomeni diskriminacijo na podlagi jezika, ki je načeloma prepovedana s členom 1d(1) Kadrovskih predpisov v povezavi s členoma 21 in 22 Listine o temeljnih pravicah.
41 V zvezi s tem Francoska republika poudarja, da EPSO sporno jezikovno omejitev utemeljuje z zatrjevanjem, da osebje Generalnega direktorata za obrambno industrijo in vesolje uporablja predvsem angleščino tako pri vseh običajnih nalogah, ki jih uspešni kandidati natečaja lahko morajo opravljati, kot pri notranji in zunanji komunikaciji ter komunikaciji med službami, zato je dobro znanje angleščine bistveno za to, da so kandidati po zaposlitvi v Generalnem direktoratu za obrambno industrijo in vesolje sposobni nemudoma začeti opravljati svoje delo. Po mnenju Francoske republike so te trditve splošne in abstraktne ter niso podprte z nobenim natančnim kvantitativnim ali kvalitativnim elementom ne v izpodbijanem razpisu javnega natečaja ne v odgovoru Komisije na tožbo.
42 Francoska republika trdi, da v nasprotju s tem, kar je EPSO navedel v izpodbijanem razpisu javnega natečaja, velik del komunikacije v Generalnem direktoratu za obrambno industrijo in vesolje poteka v francoščini. Posebno mesto francoščine v Generalnem direktoratu za obrambno industrijo in vesolje naj bi pojasnjevale med drugim izkušnje, ki so jih nekateri uslužbenci pridobili v École de guerre de Paris (vojaška šola v Parizu, Francija). Poleg tega naj bi sestanki redno potekali v francoščini, številna poročila o misijah naj bi bila sestavljena v tem jeziku in nekatere aktualne novice Generalnega direktorata za obrambno industrijo in vesolje naj bi bile prav tako objavljene v francoščini. Francoska republika opozarja še, da sta član Komisije, pristojen za notranji trg, Thierry Breton, in njegov svetovalec, pristojen za obrambna vprašanja, francosko govoreča.
43 Francoska republika v zvezi s tem izpodbija upoštevnost dokumentov, ki jih je Komisija predložila v prilogah od B1 do B5 k odgovoru na tožbo, da bi dokazala primarnost angleščine v Generalnem direktoratu za obrambno industrijo in vesolje. Poudarja, da ti dokumenti, kot priznava korespondentka iz službe za človeške vire Generalnega direktorata za obrambno industrijo in vesolje v Prilogi B2, ne vsebujejo jezikovnih informacij o govorih, predpisih in specialističnih usposabljanjih iz točke 4.2.1 izpodbijanega razpisa javnega natečaja. Ti dokumenti naj ne bi vsebovali niti jezikovnih informacij, poleg uradnih in seznanitvenih dokumentov, v zvezi z notranjo komunikacijo, sestanki, komunikacijo z zunanjimi deležniki, posvetovanji med službami, komunikacijo med institucijami in revizijskimi postopki, ki so tudi omenjeni v točki 4.2.1 izpodbijanega razpisa javnega natečaja. V zvezi s tem Francoska republika izpodbija razlikovanje, ki ga Komisija uporablja med formalno in neformalno komunikacijo, zaradi katerega je neformalna komunikacija izključena iz predstavitve uporabe jezikov v Generalnem direktoratu za obrambno industrijo in vesolje. Tako trdi, da je pomembno merilo vedeti, ali ima uporaba enega jezika poklicni namen v zvezi z nalogami, ki se opravljajo v Generalnem direktoratu za obrambno industrijo in vesolje, in to neodvisno od stopnje formalnosti te komunikacije.
44 Francoska republika glede Priloge B3 ugotavlja, da od 36.057 navedenih dokumentov za 15.709 dokumentov, to je več kot 40 %, niso predstavljene jezikovne informacije, tako da ni mogoče vedeti, v katerih jezikih so ti dokumenti sestavljeni. Poudarja, da trditve Komisije, v skladu s katero je delež teh dokumentov, ki so sestavljeni v angleščini, enak kot pri dokumentih, za katere je jezik naveden, ni mogoče preveriti.
45 Francoska republika glede Priloge B5 ugotavlja, da je v 23 od 29 razpisov prostega delovnega mesta, kar je velika večina teh razpisov, navedeno, da je nujno vsaj zadovoljivo (B2) znanje francoskega jezika. Ugotavlja tudi, da je na štirih drugih obrazcih zahtevano znanje francoščine na stopnji B1, tako da je v 27 od 29 obrazcev navedeno, da je nujno določeno znanje francoščine. Zato naj zadevna omejitev na angleščino, ker naj ne bi zagotavljala, da bodo imeli uspešni kandidati zahtevano stopnjo znanja francoščine, nikakor ne bi zagotavljala, da bodo na zadevna delovna mesta zaposleni uspešni kandidati, ki bodo „sposobni nemudoma začeti opravljati svoje delo“.
46 Poleg tega Francoska republika poudarja, da tako EPSO v izpodbijanem razpisu javnega natečaja kot Komisija v odgovoru na tožbo nista dokazala obstoja konkretne povezave med izključno uporabo angleškega jezika in posebnimi nalogami, ki se opravljajo v Generalnem direktoratu za obrambno industrijo in vesolje in so opisane v Prilogi I k izpodbijanemu razpisu javnega natečaja, kar je v nasprotju z zahtevami sodne prakse.
47 Francoska republika tako trdi, da je iz Priloge I k izpodbijanemu razpisu javnega natečaja razvidno, da bodo uspešni kandidati, ki se bodo zaposlili kot upravni uslužbenci, lahko morali opravljati naloge, ki niso specifične za področji obrambne industrije in vesolja, temveč so skupne spremljanju vseh politik Unije. Francoska republika poudarja, da prečna narava spretnosti, potrebnih za opravljanje takih nalog, upravičuje mobilnost uspešnih kandidatov natečajev med posameznimi generalnimi direktorati v času njihove poklicne poti.
48 V zvezi s tem Francoska republika opozarja, da je EPSO objavil razpise natečajev, v katerih so določene precej manj omejevalne jezikovne ureditve, kot je ta iz izpodbijanega razpisa javnega natečaja, čeprav naloge, za katere so uspešni kandidati teh natečajev lahko pričakovali, da jih bodo morali opravljati, niso bile zelo drugačne od nalog, opisanih v Prilogi I k izpodbijanemu razpisu javnega natečaja. Francoska republika opozarja, da se v preostalem zdi, da bi bil kandidat, sprejet ob koncu enega od teh natečajev in uvrščen na rezervni seznam, načeloma lahko zaposlen v Generalnem direktoratu za obrambno industrijo in vesolje in obratno, tako da se zdi, da zatrjevana „posebnost“ osebja Generalnega direktorata za obrambno industrijo in vesolje ne utemeljuje sporne omejitve. Francoska republika poudarja tudi, da Splošno sodišče ni nikoli razglasilo za nične natečaje, ki so določali te ali podobne jezikovne ureditve, in opozarja, da je generalna pravobranilka E. Sharpston poudarila prednosti takih ureditev v sklepnih predlogih v zadevi Španija/Parlament (C‑377/16, EU:C:2018:610).
49 Poleg tega Francoska republika poudarja, da nekatere naloge, opisane v Prilogi I k izpodbijanemu razpisu javnega natečaja, upravni uslužbenci Generalnega direktorata za obrambno industrijo in vesolje lahko opravljajo v francoščini, ker med njihovimi sogovorniki prevladujejo francosko govoreče osebe.
50 Komisija izpodbija trditve Francoske republike. Tako trdi, da je sporna jezikovna omejitev v skladu z zahtevami novejše sodne prakse Splošnega sodišča, kot izhajajo iz sodbe z dne 8. septembra 2021, Španija/Komisija (T‑554/19, neobjavljena, EU:T:2021:554). Iz te sodbe naj bi izhajalo, da kadar je v razpisu natečaja določena omejitev izbire jezika 2, se ta izbira ne more nanašati na jezik, za katerega ta omejitev ni utemeljena. Iz navedene sodbe naj bi izhajalo tudi, da so dokumenti, ki morajo biti predloženi za utemeljitev take omejitve, tisti, s katerimi je mogoče „ugotoviti, kateri jezik ali jezike zadevne službe dejansko uporabljajo pri vsakodnevnem delu, ali celo, kateri je tisti jezik ali jeziki, ki naj bi bili nujni za opravljanje nalog, na katere se nanaša izpodbijani razpis“. Iz zgoraj navedene sodbe naj bi bilo tudi razvidno, da lahko Splošno sodišče na podlagi dokumentov, ki jih predloži zadevna institucija, preveri, ali uporaba enega jezika „očitno prevladuje“, zaradi česar bi se štelo, da je njegova vključitev utemeljena, ali pa je delež tega jezika „precej manjši“, kar bi privedlo do nasprotne ugotovitve.
51 Komisija trdi, da iz konkretnih informacij v točki 4.2.1 izpodbijanega razpisa javnega natečaja, podprtih z dokazi, ki jih je predložila pred Splošnim sodiščem, izhaja, da je znanje angleščine nujno za sposobnost takojšnega začetka opravljanja dela v Generalnem direktoratu za obrambno industrijo in vesolje, kar ne velja za druge uradne jezike Unije.
52 Komisija je v podporo tej trditvi predložila preglednico, v kateri so navedeni jeziki dokumentov, ki jih je Generalni direktorat za obrambno industrijo in vesolje pripravil in prejel v obdobju enega leta pred objavo izpodbijanega razpisa javnega natečaja (Priloga B3). Iz te preglednice naj bi bilo razvidno, da je od 36.057 dokumentov 19.949 dokumentov sestavljenih v angleščini, 399 v drugih jezikih ali v več jezikih, za 15.709 dokumentov pa v informacijskem sistemu, v katerem so evidentirani, jezik ni naveden. Med jeziki, ki niso angleščina, naj bi bila francoščina drugi najbolj uporabljen jezik (186 dokumentov), sledili pa naj bi ji nemščina (70 dokumentov), večjezični dokumenti (57) in španščina (37 dokumentov). Po mnenju Komisije iz analize dokumentov, za katere je jezik naveden in ki so edini upoštevni v obravnavanem primeru, izhaja, da dokumenti v angleščini predstavljajo 98 % dokumentov, medtem ko dokumenti v francoščini predstavljajo 0,9 %.
53 Komisija je predložila tudi statistične podatke o jezikih seznanitvenih dokumentov, ki jih je Generalni direktorat za obrambno industrijo in vesolje pripravil v istem obdobju (Priloga B4), iz katerih je razvidno, da je bilo od 431 seznanitvenih dokumentov, pri katerih je bil Generalni direktorat za obrambno industrijo in vesolje glavni avtor ali soavtor, v angleščini sestavljenih 362 dokumentov ali 84 % in v francoščini 69 dokumentov ali 16 %.
54 Komisija je predložila tudi razpise prostih delovnih mest za „nevodstvene upravne uslužbence“, ki jih je Generalni direktorat za obrambno industrijo in vesolje objavil v istem obdobju (Priloga B5) kot vse zadevne razpise prostih delovnih mest, v katerih je bilo omenjeno znanje jezikov in se je zahtevalo strokovno znanje angleščine. Francoščina naj bi bila omenjena le v nekaj razpisih prostih delovnih mest, včasih samo kot „prednost“. Poleg tega naj bi bila omemba francoščine v razpisih prostih delovnih mest povezana le z neposodobitvijo vzorcev razpisov prostih delovnih mest, oddelki, za katere so bili ti razpisi objavljeni, pa naj bi delali le v angleščini.
55 Komisija dodaja, da je sporna jezikovna omejitev potrebna, da rezervni seznam ne bi bil delno neuporaben, kar naj se ne bi ujemalo z interesom službe. Komisija namreč pojasnjuje, da če bi uspešni kandidat lahko uspel na natečaju brez znanja angleščine na stopnji B2, ne bi mogel biti zaposlen v Generalnem direktoratu za obrambno industrijo in vesolje, ker se v novejših razpisih prostih delovnih mest za delovna mesta AD v Generalnem direktoratu za obrambno industrijo in vesolje zahteva zadostno znanje angleščine. Po mnenju Komisije v nasprotju s tem, kar trdi Francoska republika, nima smisla, da se udeležba dovoli kandidatom, ki zaradi svojega nezadostnega znanja jezikov ne bi mogli opravljati zahtevanih nalog.
56 Komisija poleg tega odgovarja na več trditev Francoske republike o domnevni neutemeljenosti sporne jezikovne ureditve.
57 Tako, prvič, ne zanika, da sporna ureditev izključuje kandidate, ki ne govorijo angleščine na stopnji B2, ampak ugotavlja, da so kandidati, ki želijo mednarodno kariero brez znanja angleščine na stopnji B2, redki in da poleg tega celo jezikovna ureditev 24 jezikov izključuje kandidate, ki ne znajo dveh uradnih jezikov Unije na stopnji C1 in B2.
58 Drugič, glede trditve Francoske republike, da bodo vse institucije lahko zaposlovale kandidate z rezervnega seznama, Komisija ugotavlja, da čeprav ta možnost res obstaja, je majhna, ne ustreza cilju izpodbijanega razpisa javnega natečaja in ne more utemeljiti jezikovne ureditve natečaja, ki mora biti utemeljena glede na potrebe službe. Poleg tega poudarja, da je strokovno znanje angleščine nujno za veliko večino delovnih mest v institucijah Unije.
59 Tretjič, glede trditve Francoske republike, da se francoščina v Generalnem direktoratu za obrambno industrijo in vesolje precej uporablja in da so na nekaterih pomembnih delovnih mestih francosko govoreči uslužbenci, med drugim na delovnem mestu generalnega direktorja, Komisija pojasnjuje, da biti sposoben delati v francoščini ne pomeni, da je delovni jezik francoščina. Tako naj bi bilo iz Priloge B4 razvidno, da nekateri naslovniki seznanitvenih dokumentov, ki imajo francoske priimke, zahtevajo, da se jim ti dokumenti pošiljajo v angleščini. Tudi dejstvo, da generalni direktor Generalnega direktorata za obrambno industrijo in vesolje, ki je finski državljan, zna francosko in lahko po potrebi ta jezik občasno uporablja, naj ne bi bilo v nasprotju z dejstvom, da dela v angleščini.
60 Četrtič, glede velikega števila francosko govorečih oseb med korespondenti osebja Generalnega direktorata za obrambno industrijo in vesolje Komisija poudarja, da to lahko omogoča tudi občasno neformalno komunikacijo na dvostranski ravni med dvema francosko govorečima osebama. Vendar naj to ne bi vplivalo na formalno komunikacijo med Generalnim direktoratom za obrambno industrijo in vesolje in njegovimi sogovorniki. Po mnenju Komisije namreč ne gre za vprašanje, ali bi bil jezik, kot je francoščina, lahko koristen, ampak ali se pri delu Generalnega direktorata za obrambno industrijo in vesolje dejansko uporablja. Poleg tega naj bi bili v sodni praksi izrecno zavrnjeni poskusi utemeljitve vključitve enega jezika v izbiro jezika 2 natečaja z znanjem navedenega jezika pri sogovornikih, ker se je štelo, da podatki o znanju jezikov, ki jih je zagotovilo osebje Komisije, niso upoštevni.
61 Petič, glede trditve Francoske republike, da naloge osebja Generalnega direktorata za obrambno industrijo in vesolje niso dovolj posebne, da bi utemeljevale sporno omejitev, Komisija poudarja, da je Generalni direktorat za obrambno industrijo in vesolje novejša in majhna služba, ki je od ustanovitve imela le enega generalnega direktorja in je torej lahko delala enotno v enem jeziku vse od začetka. Poleg tega Komisija meni, da čeprav je bilo v razpisih javnih natečajev lahko določenih več jezikov, to ne pomeni nujno, da so bile zadevne službe s tega vidika drugačne od Generalnega direktorata za obrambno industrijo in vesolje. To naj bi bilo potrjeno s sodbami, v katerih sta Sodišče in Splošno sodišče ugotovili, da Komisija ni mogla dokazati, da v drugih službah njeni uradniki delajo v drugih jezikih, ki niso angleščina.
62 Šestič, Komisija trdi, da primeri razpisov javnih natečajev, na katere se sklicuje Francoska republika, v obravnavanem primeru niso upoštevni. Tako poudarja, da se je razpis javnega natečaja EPSO/AD/373/19 nanašal na splošen natečaj, ki je bil namenjen vsem institucijam Unije in je bil poleg tega objavljen pred najnovejšimi sodbami, s katerimi so bili za nične razglašeni razpisi javnih natečajev ali odločbe komisije, temelječe na razpisih javnih natečajev, ki so vključevali druge jezike, ki niso angleščina. Razpis javnega natečaja EPSO/AD/397/32 naj bi bil pilotni natečaj in v tej fazi osamljena izkušnja. Poleg tega Komisija poudarja, da jezikovne ureditve teh natečajev ne morejo biti podlaga za primerjavo v okviru presoje sorazmernosti sporne omejitve, prvič, ker ureditev s 24 jeziki ne vsebuje nobene omejitve, in drugič, ker Francoska republika ni dokazala, kako naj bi bila ureditev s petimi jeziki utemeljena v obravnavanem primeru.
63 Sedmič, Komisija trdi, da je trditev Francoske republike, v skladu s katero bi bil uspešni kandidat natečaja z jezikovno ureditvijo z več jeziki lahko zaposlen v Generalnem direktoratu za obrambno industrijo in vesolje, špekulativna, ker želi Generalni direktorat za obrambno industrijo in vesolje zaposliti specialiste in bo vsekakor preveril stopnjo znanja angleščine ob zaposlitvi. Poleg tega naj nikakor ne bi bila dolžna utemeljiti razlike med jezikovnima ureditvama obeh natečajev, zlasti ker imata natečaja različne cilje. Komisija dodaja, da čeprav jezikovne ureditve, na katere se sklicuje Francoska republika, niso bile razglašene za nične, tudi niso bile izpodbijane, in da Francoska republika ni dokazala, da bi bile take ureditve združljive s sedanjo sodno prakso. V zvezi s tem Komisija trdi, da čeprav sodna praksa od nje načeloma ne zahteva, da izbiro drugega jezika natečaja omeji na angleščino, dejstvo ostaja, da če se delo opravlja predvsem v angleščini, med jezike, ki se lahko izberejo kot jezik 2 natečaja, ne more vključiti drugih jezikov, ki niso angleščina, in lahko, nasprotno, utemeljeno omeji izbiro jezika 2 na angleščino.
64 Osmič, Komisija ugotavlja, da jezikovna ureditev s 24 uradnimi jeziki Unije kljub vsemu izključuje nekatere kandidate zaradi stopnje njihovega jezikovnega znanja v skladu s členom 28(f) Kadrovskih predpisov, s katerim se z zahtevanjem znanja drugega jezika nujno želi doseči pojav enega ali več „sporazumevalnih“ jezikov v službah institucij.
65 V skladu s sodno prakso Sodišča, na katero je bilo opozorjeno v točkah 36 in 37 zgoraj, mora biti utemeljitev jezikovne omejitve, kot je sporna jezikovna omejitev, povezana z nalogami, katerih izvajanje bo zahtevano od oseb, ki se bodo zaposlile. Drugače povedano, v obravnavanem primeru mora Komisija dokazati, da naloge, opisane v izpodbijanem razpisu javnega natečaja, same po sebi zahtevajo znanje angleščine na stopnji B2.
66 V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da Komisija potrebe, da imajo zaposlene osebe znanje angleščine na stopnji B2, da so sposobne nemudoma začeti opravljati svoje delo, ne povezuje s posebnimi nalogami, katerih izvajanje se bo zahtevalo od njih, ampak le z okoliščino, da bodo te osebe morale opravljati navedene naloge v službah, v katerih sedanje osebje za izvajanje navedenih nalog uporablja predvsem angleščino.
67 S tako utemeljitvijo, ki pomeni le, da morajo biti naloge izvajane v angleščini, ker se že izvajajo v tem jeziku, se torej načeloma ne more dokazati, da je s sporno jezikovno omejitvijo mogoče izpolnjevati dejanske potrebe službe v zvezi z nalogami, katerih izvajanje se bo zahtevalo od zaposlenih oseb, kot se zahteva v sodni praksi Sodišča, na katero je bilo opozorjeno v točki 36 zgoraj.
68 Poleg tega je treba ugotoviti, da utemeljitev Komisije, ki sporno jezikovno omejitev utemeljuje z obstojem domnevnega „dokazanega dejstva“ v Generalnem direktoratu za obrambno industrijo in vesolje, ni v skladu s položajem tega direktorata. Opozoriti je treba namreč, da je bil Generalni direktorat za obrambno industrijo in vesolje ob objavi izpodbijanega razpisa javnega natečaja ustanovljen šele dve leti in pol in da je bil sredi oblikovanja svojih zaposlenih, kar poleg tega dokazuje objava zadevnega razpisa.
69 Vsekakor je treba poudariti, da utemeljitev Komisije ni zadostno podprta z dokumenti, ki jih je za to predložila pred Splošnim sodiščem.
70 Tako, prvič, iz častne izjave „korespondentke za človeške vire“ Generalnega direktorata za obrambno industrijo in vesolje (Priloga B2) izhaja, da statistični podatki o jezikih dokumentov, ki jih je pripravil in prejel ta generalni direktorat (Priloga B3), vključujejo vse elemente, omenjene v četrtem odstavku točke 4.2.1 izpodbijanega razpisa javnega natečaja, z očitno izjemo „govorov, predpisov in specialističnih usposabljanj“, ki pa so v tem razpisu omenjeni kot dela, ki jih osebje Generalnega direktorata za obrambno industrijo in vesolje opravlja oziroma pripravlja v angleščini.
71 Drugič, poudariti je treba, da na podlagi preglednice, ki jo je Komisija predložila v Prilogi B3, ni mogoče opredeliti narave zadevnih dokumentov, ampak le IT‑aplikacijo, uporabljeno za njihovo hrambo, in način njihovega prenosa, tako da ni mogoče preveriti, ali se ti dokumenti dejansko nanašajo na naloge, ki jih bodo opravljale zaposlene osebe. Zgolj častna izjava „korespondentke za človeške vire“ Generalnega direktorata za obrambno industrijo in vesolje (Priloga B2), s katero ta potrjuje, da se preglednica, ki jo je predložila Komisija, nanaša na vse elemente, omenjene v točki 4.2.1 izpodbijanega razpisa javnega natečaja, razen govorov, predpisov in specialističnih usposabljanj, ne more omiliti nenatančnosti zadevne preglednice glede na naravo preučitve dokazov, ki jo mora Splošno sodišče opraviti v skladu s sodno prakso, na katero je bilo opozorjeno v točki 36 zgoraj.
72 Poleg tega je iz zadevne preglednice razvidno, da je bilo od skupno 36.057 dokumentov 19.949 dokumentov sestavljenih v angleščini, medtem ko jih je bilo le 399 sestavljenih v drugem uradnem jeziku Unije, med drugim zlasti 186 v francoščini, 70 v nemščini, 37 v španščini, pet v italijanščini, štirje v nizozemščini in eden v grščini. Čeprav taki statistični podatki dejansko dokazujejo obsežno uporabo angleščine, jih ni mogoče šteti za dokončno prepričljive, ker za 15.709 dokumentov ni bil evidentiran noben jezik. V zvezi s tem je treba pojasniti, da v nasprotju s tem, kar trdi Komisija, Splošno sodišče ne more preprosto domnevati, da je razmerje med številom dokumentov, sestavljenih v angleščini, in številom dokumentov, sestavljenih v drugih uradnih jezikih Unije, kar zadeva dokumente, za katere je jezik evidentiran, enako kot pri dokumentih, za katere jezik ni evidentiran, ker je v skladu s sodno prakso, na katero je bilo opozorjeno v točki 65 zgoraj, Komisija tista, ki nosi dokazno breme.
73 Tretjič, iz podatkov, ki jih je Komisija zagotovila v Prilogi B4, je razvidno, da je bilo od 431 seznanitvenih dokumentov, ki jih je v celoti ali delno pripravil Generalni direktorat za obrambno industrijo in vesolje, v angleščini sestavljenih 362 dokumentov ali 84 %, v francoščini pa 69 dokumentov ali 16 % (Priloga B4). Vendar je treba ugotoviti, da je iz teh podatkov razvidno, da je bilo od 362 seznanitvenih dokumentov, pripravljenih v angleščini, 316 dokumentov naslovljenih na osebo, katere materni jezik je francoščina, ali osebo, za katero je znano, da govori francosko. Ker Komisija ni dokazala, da je uporaba angleščine v okviru teh seznanitvenih dokumentov izhajala iz volje njihovih naslovnikov ali bila posledica posebnih okoliščin, ni mogoče šteti, da ti podatki dokazujejo nujnost znanja angleščine v okviru komunikacije v instituciji. Taki podatki lahko kvečjemu dokazujejo, da Generalni direktorat za obrambno industrijo in vesolje pri komunikaciji v instituciji uporablja večinoma ta jezik po lastni izbiri, in ne zaradi izpolnjevanja dejanskih potreb službe. Ta ugotovitev je poleg tega potrjena s trditvijo Komisije, da generalni direktor Generalnega direktorata za obrambno industrijo in vesolje dejansko govori francosko, vendar dela le v angleščini.
74 Četrtič, glede razpisov prostih delovnih mest, ki jih je predložila Komisija, je treba takoj ugotoviti, da taki dokumenti sami po sebi ne dokazujejo dejanske uporabe enega jezika v službah Komisije. Vendar lahko dajo pojasnilo o potrebah službe, kot jih je opredelila institucija. V obravnavanem primeru pa je treba ugotoviti, kot je storila Francoska republika, da je v 27 od 29 razpisov prostih delovnih mest omenjeno, da je poleg strokovnega znanja angleščine potrebno znanje francoščine na različnih stopnjah. Tako je na primer v razpisu z dne 23. junija 2021 omenjena zahteva po znanju francoščine na stopnji C2 (Priloga B5, stran 40). V drugem razpisu z dne 7. julija 2021 je omenjeno, da je francoščina enako kot angleščina delovni jezik oddelka, na katerega se nanaša razpis prostega delovnega mesta (Priloga B5, stran 43). V razpisu z dne 1. novembra 2021 je omenjeno, da se poleg znanja angleščine na stopnji C1 zahteva znanje francoščine na stopnji C1 ali B2 (Priloga B5, stran 47). V razpisu z dne 26. oktobra 2021 je omenjena zahteva po dobrem znanju angleščine in, če je le mogoče, francoščine (Priloga B5, stran 70). V drugem razpisu z dne 29. novembra 2021 je navedeno, da sta delovna jezika angleščina in francoščina (Priloga B5, stran 57). Enako velja za razpis z dne 14. oktobra 2021 (Priloga B5, stran 64) in še en razpis, objavljen 7. februarja 2022 (Priloga B5, stran 121). V razpisih prostih delovnih mest, objavljenih leta 2022, je navedena zahteva po dobrem znanju angleščine in po možnosti francoščine (Priloga B5, strani 128, 177, 205 in 232), zelo dobrem znanju angleščine in francoščine (Priloga B5, stran 212) ali tudi, poleg znanja angleščine na stopnji C1, znanju francoščine na stopnji B2 (Priloga B5, strani 131, 138, 159, 166, 194, 208, 222 in 229) ali celo stopnji C1 (Priloga B5, strani 124, 180 in 215) oziroma znanju angleščine in francoščine na stopnji C2 (Priloga B5, strani 117 in 188). Čeprav branje teh dokumentov potrjuje, da je Generalni direktorat za obrambno industrijo in vesolje od začetka menil, da je znanje angleščine potrebno za opravljanje različnih nalog v tem direktoratu, potrjuje tudi, da do objave izpodbijanega razpisa javnega natečaja to ni bil edini jezik, ki se je štel za koristnega, celo potrebnega za opravljanje navedenih nalog, tako da je v nekaterih od teh razpisov lahko navedel, da sta delovna jezika angleščina in francoščina.
75 Trditev Komisije, da je navedba francoščine v jezikovnih zahtevah teh razpisov prostih delovnih mest posledica težav pri posodabljanju vzorcev navedenih razpisov, ni prepričljiva zaradi različnosti zadevnih razpisov in razlik med stopnjami znanja francoščine, zahtevanimi v različnih razpisih. Ta trditev tudi ni podprta, saj Komisija ni ne zatrjevala ne dokazala, da so bili ti razpisi umaknjeni ali kakor koli popravljeni.
76 Poudariti je treba, da Komisija ni predložila nobenega drugega dokaza o uporabi angleščine „za analitično delo, notranjo komunikacijo in sestanke, komunikacijo z zunanjimi deležniki, pripravo poročil, seznanitvenih dokumentov, govorov, predpisov in publikacij, za druge naloge iz Priloge I ter za udeležbo na specialističnih usposabljanjih“. Poleg tega enako velja za „posvetovanja med službami, komunikacijo med institucijami in revizijske postopke“.
77 Iz preudarkov, predstavljenih v točkah od 65 do 75 zgoraj, izhaja, da Komisija ni dokazala, da je sporna jezikovna omejitev utemeljena v smislu sodne prakse, navedene v točki 36 zgoraj.
Sorazmernost sporne jezikovne ureditve
78 Po mnenju Francoske republike nista ne EPSO v izpodbijanem razpisu javnega natečaja ne Komisija dokazala, zakaj je sporna omejitev sorazmerna s ciljem, da so uspešni kandidati natečaja sposobni nemudoma začeti opravljati svoje delo.
79 V zvezi s tem Francoska republika ter Kraljevina Belgija, Helenska republika in Italijanska republika trdijo, da čeprav cilj zaposlitve uradnikov, ki so sposobni nemudoma začeti opravljati svoje delo, lahko spada med dejanske potrebe službe, enako velja za cilj zaščite jezikovne raznolikosti Unije in zaposlovanja osebja z različnimi jezikovnimi profili zaradi različnosti nalog in številnosti stikov, ki jih zahteva delovanje Unije. Potreba, da se uradniki Unije z razumnim znanjem jezika države članice, v kateri je sedež institucije, organa, urada in agencije, v kateri delajo, lahko vključijo v družbo na ozemlju te države, naj bi tudi spadala med dejanske potrebe službe.
80 Poleg tega je treba po mnenju Francoske republike relativizirati cilj zaposlitve uspešnih kandidatov natečajev, ki so sposobni nemudoma začeti opravljati svoje delo, in sicer iz treh razlogov. Najprej, 50 % uspešnih kandidatov natečajev za upravne uslužbence specialiste naj bi bilo šest mesecev po objavi rezultatov še vedno vpisanih na rezervne sezname, 12 mesecev po objavi rezultatov pa naj bi bil ta delež 35 %. Dalje, uspešni kandidati natečajev naj bi imeli možnost jezikovnih usposabljanj pred zaposlitvijo in po njej. Nazadnje, navedeni uspešni kandidati naj bi bili več let zaposleni kot javni uslužbenci Unije in to na več delovnih mestih, za katera bi lahko veljale različne jezikovne zahteve. Pri zaposlitvi naj se torej ne bi smele upoštevati jezikovne zahteve, veljavne za njihovo prvo zaposlitev, in kandidatov se naj ne bi smelo ograjevati v prakso, ki daje prednost enojezičnosti.
81 EPSO naj bi torej moral zagotoviti uravnoteženje teh različnih ciljev, tako da bi imele prednost jezikovne ureditve, ki čim manj omejujejo zaposlovanje različnih jezikovnih profilov, česar naj v obravnavanem primeru ne bi storil.
82 Francoska republika poleg tega zavrača trditev Komisije, da uspešni kandidati, ki ne bi imeli znanja angleščine na stopnji B2, ne bi imeli nobene možnosti za zaposlitev, zaradi česar bi bil rezervni seznam delno neuporaben. Tako naj na eni strani vsaj 10 % uspešnih kandidatov natečajev za upravne uslužbence specialiste, vpisanih na rezervne sezname, nazadnje ne bi bilo nikoli zaposlenih, bodisi po lastni izbiri bodisi ker niso uspešno opravili zaposlitvenega razgovora v predpisanih rokih ali niso našli primerne ponudbe za zaposlitev. V teh okoliščinah naj bi bilo še manj utemeljeno uporabiti tako omejevalno jezikovno ureditev, kot je ta iz izpodbijanega razpisa javnega natečaja, že v prvi fazi zaposlovanja. Na drugi strani naj bi bilo razumno šteti, da ima večina kandidatov znanje angleščine na stopnji B2, kot priznava Komisija, kar naj bi omejevalo tveganje sestave neuporabnega rezervnega seznama. Poleg tega naj bi uspešni kandidat, ki bi tvegal opravljanje natečaja brez znanja angleščine na tej stopnji, moral nositi posledice tega.
83 Komisija trdi, da je sporna jezikovna omejitev sorazmerna s potrebami službe. Po mnenju Komisije ta omejitev ustreza zastavljenemu cilju, druge manj omejevalne možnosti pa niso obstajale, saj vključitev drugih uradnih jezikov Unije, ki niso angleščina, ne bi bila v skladu s sodno prakso Splošnega sodišča. Francoska republika naj poleg tega ne bi pojasnila, katera druga jezikovna ureditev, ki bi ustrezala potrebam službe, bi lahko bila določena v izpodbijanem razpisu javnega natečaja. Komisija dodaja, da je angleščina tuji jezik, ki se najpogosteje uči v Evropi, in da je razumno od vsake osebe, ki želi mednarodno kariero, pričakovati, da pred natečajem pridobi znanje angleščine na stopnji B2. Sodišče za uslužbence naj bi poleg tega presodilo, da je bilo v razpisu za prijavo interesa s tem, da se je zahteval samo en jezik, in ne posebna kombinacija jezikov, spoštovano načela sorazmernosti (sodba z dne 29. junija 2011, Angioi/Komisija, F‑7/07, EU:F:2011:97).
84 Komisija v odgovor na trditev Francoske republike, da je treba na eni strani relativizirati cilj zaposlitve uspešnih kandidatov natečajev, ki so sposobni nemudoma začeti opravljati svoje delo, ker se vsi uspešni kandidati ne zaposlijo nemudoma, in da imajo na drugi strani ti uspešni kandidati možnost jezikovnih usposabljanj, poudarja, da če bi bilo treba upoštevati možnost, da kandidati razvijejo svoje sposobnosti po natečaju, bi se s tem zanikal interes za organizacijo natečaja, katerega cilj je izbrati najboljše kandidate.
85 Komisija izpodbija tudi trditev Francoske republike, da jezikovna ureditev iz izpodbijanega razpisa javnega natečaja upošteva le jezikovne zahteve za prve naloge, ki jih bodo uspešni kandidati navedenega natečaja morali opravljati, in jih ograjuje v prakso, ki daje prednost enojezičnosti. Po mnenju Komisije jezikovna ureditev iz izpodbijanega razpisa javnega natečaja ne nasprotuje ne zaposlovanju uspešnih kandidatov, ki bi govorili druge jezike poleg angleščine, ne temu, da te osebe po zaposlitvi pri neformalni komunikaciji uporabljajo te druge jezike.
86 Glede trditve Francoske republike, da bi bilo primerneje postopno zmanjšati število jezikov, ki jih zadeva izbira jezika 2, kot preiti s 24 jezikov na enega samega, Komisija trdi, da tako zmanjšanje ne bi ustrezalo trenutnemu stanju prava, saj sodna praksa zahteva utemeljitev vsake jezikovne omejitve in kaznuje vključitev vsakega drugega jezika, za katerega ni mogoče dokazati, da je potreben za opravljanje nalog.
87 Glede trditve Francoske republike, da ni uravnotežila različnih interesov, Komisija opozarja, da je natečaj namenjen predvsem izboru kandidatov za njihovo zaposlitev.
88 V skladu s sodno prakso, na katero je bilo opozorjeno v točki 36 zgoraj, mora institucija, ki je jezikovno ureditev izbirnega postopka omejila na omejeno število uradnih jezikov Unije, dokazati, da je taka omejitev primerna za zadovoljevanje dejanskih potreb v zvezi z nalogami, ki jih bodo zaposlene osebe opravljale, in da je sorazmerna s temi potrebami.
89 Iz sodne prakse izhaja tudi, da morajo institucije uravnotežiti legitimen cilj, ki upravičuje omejitev števila jezikov na natečajih, in možnosti uradnikov, ki se zaposlijo, da se v institucijah naučijo jezikov, ki so nujni za interes službe (sodba z dne 27. novembra 2012, Italija/Komisija, C‑566/10 P, EU:C:2012:752, točka 97).
90 V obravnavanem primeru Komisija ne trdi, da je opravila tako uravnoteženje, ampak na eni strani le trdi, da ni drugih rešitev, ki bi bile manj omejevalne od jezikovne ureditve iz izpodbijanega razpisa javnega natečaja, ker vključitev drugega jezika, ki ni angleščina, ne bi bila v skladu s sodno prakso Splošnega sodišča, ob upoštevanju prevladujočega pomena angleščine v zadevnih generalnih direktoratih, in na drugi strani napotuje na točki 98 in 99 sodbe z dne 29. junija 2011, Angioi/Komisija (F‑7/07, EU:F:2011:97).
91 Vendar na eni strani, kot je bilo ugotovljeno v točki 77 zgoraj, Komisija ne more trditi, da je omejitev jezika 2 natečaja le na angleški jezik v skladu s sodno prakso.
92 Na drugi strani je treba po zgledu Francoske republike ugotoviti, da se Sodišče za uslužbence v točkah 98 in 99 sodbe z dne 29. junija 2011, Angioi/Komisija (F‑7/07, EU:F:2011:97), ni izreklo o vprašanju, ali pravo Unije omogoča, da razpis natečaja nekatere teste omeji le na en jezik, kot določa jezikovna ureditev izpodbijanega razpisa javnega natečaja, ampak je štelo, da je omejitev izbire jezika 2 natečaja na tri jezike notranje komunikacije, tudi če bi kandidat kot prvi jezik izbral jezik notranje komunikacije, sorazmerna s ciljem, ki ga EPSO uresničuje v obravnavanem primeru.
93 Zato je treba ugotoviti, da Komisija ni dokazala, da je sporna jezikovna omejitev sorazmerna s potrebami službe v smislu sodne prakse, na katero je bilo opozorjeno v točki 29 zgoraj.
94 Glede na navedene preudarke je treba prvi tožbeni razlog, ki ga je navedla Francoska republika, sprejeti.
95 Iz vsega navedenega izhaja, da je treba izpodbijani razpis javnega natečaja razglasiti za ničen, ne da bi bilo treba preučiti druge tožbene razloge, ki jih je navedla Francoska republika.
Stroški
96 V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker Komisija v obravnavanem primeru ni uspela, se ji v skladu s predlogi Francoske republike poleg plačila njenih stroškov naloži tudi plačilo stroškov Francoske republike.
97 V skladu s členom 138(1) Poslovnika države članice, ki so intervenirale v postopku, nosijo svoje stroške. Zato Kraljevina Belgija, Helenska republika in Italijanska republika nosijo svoje stroške.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat)
razsodilo:
1. Razpis javnega natečaja EPSO/AD/400/22, naslovljen „Upravni uslužbenci (AD 7) in strokovnjaki (AD 9) na področju obrambne industrije in vesolja“, se razglasi za ničen.
2. Evropska komisija nosi svoje stroške in naloži se ji plačilo stroškov, ki jih je priglasila Francoska republika.
3. Kraljevina Belgija, Helenska republika in Italijanska republika nosijo svoje stroške.
Costeira | Kancheva | Tichy-Fisslberger |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 8. maja 2024.
Podpisi