Tožba, vložena 26. aprila 2010 - Ferracci proti Komisiji
(Zadeva T-192/10)
Jezik postopka: italijanščina
Stranki
Tožeča stranka: Pietro Ferracci (San Cesareo, Italija) (zastopnik: A. Nucara, odvetnik)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predloga tožeče stranke
Odločba Komisije, vsebovana v dopisu z dne 15. februarja 2010, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke, naj se razglasi za nično;
toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Ta tožba je vložena zoper odločbo, ki naj bi jo vseboval dopis z dne 15. februarja 2010, s katero je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke.
Navedena pritožba se nanaša na oprostitev občinskega davka na nepremičnine, določene v členu 7(1)(i) decreto legge št. 504/1992, ki v skladu s členom 7(2a) Decreto legge št. 203/2005, potrjene v zakon, velja za v tej črki navedene dejavnosti, ne glede na njihovo morebitno poslovno naravo. Po mnenju tožeče stranke je v skladu s to določbo cerkvenim subjektom in neprofitnim organizacijam v javnem interesu dodeljena državna pomoč, če ti subjekti opravljajo poslovne dejavnosti ali druge gospodarske dejavnosti v smislu sodne prakse Skupnosti.
Tožeča stranka svoje predloge opira na dva tožbena razloga:
Prvič, tožeča stranka trdi, da je z izpodbijano odločbo kršen ter nepravilno uporabljen in razlagan člen 108(3) PDEU. Tožena stranka je namreč na podlagi pritožbe tožeče stranke, ki jo je prejela 14. junija 2006, začela dolg predhodni postopek preiskave, ki je bil zaznamovan z intenzivno izmenjavo dopisov s tožečo stranko in prošnjami za informacije pri nacionalnih organih in ki je nazadnje privedel do ugotovitve v izpodbijani odločbi, da ni nobenega dvoma, da zadevni ukrepi ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 107 PDEU.
Po mnenju tožeče stranke obstajajo jasni pokazatelji, vključno z izredno dolgotrajnim predhodnim postopkom preiskave, da tožena stranka ni mogla odgovoriti na vprašanja iz pritožbe in bi zato morala opraviti vsaj poglobljeno preiskavo s formalnim postopkom preiskave na podlagi člena 108(2) PDEU.
Sicer s pozornim branjem odločbe, ki se izpodbija s to tožbo, ni mogoče ugotoviti, da je imela tožena stranka pomisleke o tem, ali so sprejeti ukrepi državna pomoč, vendar se je na koncu odločila, da pritožbo zavrne, ne da bi začela formalni postopek, s čimer je kršila interese tožeče stranke za predložitev pripomb glede pojasnil, ki bi jih lahko Komisija dobila od italijanskih organov v okviru formalnega postopka preiskave na podlagi člena 108 PDEU in za obvezno presojo združljivosti [državne pomoči], ki ga mora Komisija izvesti, da oceni intenzivnost izkrivljanja konkurence, ki naj bi ga povzročal sistem davčnih olajšav.
Tožeča stranka trdi, drugič, da je treba izpodbijano odločbo razglasiti za nično zaradi pomanjkljivosti obrazložitve in s tem kršitve člena 296 PDEU (prej člen 253 Pogodbe ES).
____________