Language of document :

Tožba, vložena 11. marca 2021 – Madžarska/Evropski parlament in Svet Evropske unije

(Zadeva C-156/21)

Jezik postopka: madžarščina

Stranke

Tožeča stranka: Madžarska (zastopnika: M. Z. Fehér in M. M. Tátrai, agenta)

Toženi stranki: Evropski parlament, Svet Evropske unije

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

Uredbo (EU) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije1 razglasi za nično,

podredno

za nične razglasi naslednje določbe Uredbe 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta:

člen 4(1),

člen 4(2)(h),

člen 5(2),

člen 5(3), predzadnji stavek,

člen 5(3), zadnji stavek,

člen 6(3) in (8),

in

Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi tožbeni razlog: neustreznost pravne podlage Uredbe in neobstoj ustrezne pravne podlage

Člen 322(1)(a) PDEU, ki je naveden kot pravna podlaga Uredbe, zakonodajalca Unije pooblašča, da sprejme finančna pravila v zvezi z izvrševanjem proračuna Unije, Uredba pa ne vsebuje takih določb. Zato pravna podlaga Uredbe ni ustrezna, Uredba je brez ustrezne pravne podlage.

Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 7 PEU v povezavi s členi 4(1) PEU, 5(2) PEU, 13(2) PEU in 269 PEU

S postopkom, vzpostavljenim z izpodbijano uredbo, se na posebnem področju konkretizira postopek iz člena 7 PEU, za kar člen 7 PEU ne daje možnosti. Vzpostavitev vzporednega postopka z izpodbijano uredbo tudi samo po sebi krši in obide člen 7 PEU, hkrati pa se s postopkom, vzpostavljenim z Uredbo, kršijo načela delitve pristojnosti iz člena 4(1) PEU, prenosa pristojnosti iz člena 5(2) PEU in institucionalnega ravnovesja iz člena 13(2), prek pristojnosti, zagotovljene Sodišču, pa tudi člen 269 PDEU.

Tretji tožbeni razlog: kršitev načel pravne varnosti in jasnosti pravnih norm, ki sta priznani kot splošni načeli prava Unije

Temeljni pojmi, ki se uporabljajo v izpodbijani uredbi, deloma niso opredeljeni, deloma pa jih niti ni mogoče opredeliti enotno, zato niso primerni, da se ugotovitve in ukrepi, ki se lahko sprejmejo na podlagi Uredbe, utemeljijo na njih oziroma da države članice pričakovanja glede svoje pravne ureditve in delovanja svojih organov na podlagi Uredbe identificirajo z zahtevano gotovostjo. Poleg tega več določb Uredbe tako posebej kot gledano v celoti pomeni tako veliko pravno negotovost glede izvajanja Uredbe, da to krši načeli pravne varnosti in jasnosti pravnih norm, ki sta priznani kot splošni načeli prava Unije.

Četrti tožbeni razlog: razglasitev ničnosti člena 4(1) Uredbe

Člen 4(1) izpodbijane uredbe omogoča sprejetje ukrepov tudi, če obstaja tveganje za proračun ali finančne interese Unije. Ob neobstoju konkretnih vplivov se lahko uporaba ukrepov, ki jih je mogoče sprejeti na podlagi uredbe, šteje za nesorazmerno, poleg tega ta določba krši načelo pravne varnosti.

Peti tožbeni razlog: razglasitev ničnosti člena 4(2)(h) Uredbe

Člen 4(2)(h) izpodbijane uredbe določa, da se lahko kršitev načel pravne države ugotovi in ukrepi sprejmejo tudi, kadar so podani drugi primeri ali ravnanja organov, ki so pomembni za dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito finančnih interesov Unije, kar ob neobstoju natančne opredelitve ravnanj in primerov, ki jih je mogoče sankcionirati, pomeni kršitev načela pravne varnosti.

Šesti tožbeni razlog: razglasitev ničnosti člena 5(2) Uredbe

Na podlagi člena 5(2) izpodbijane uredbe to, da se glede države članice sprejmejo ukrepi, to je da se od nje odtegnejo sredstva, ki izvirajo iz proračuna Unije, vlade te države članice ne odveže obveznosti, da nadaljuje financiranje končnih prejemnikov programov v skladu s predhodnimi sporazumi. To je na eni strani v nasprotju s pravno podlago Uredbe, ker določa obveznost za poračune držav članic, in na drugi krši določbe prava Unije glede proračunskega primanjkljaja in načelo enakosti držav članic.

Sedmi tožbeni razlog: razglasitev ničnosti člena 5(3), tretji stavek, Uredbe

Člen 5(3), tretji stavek, izpodbijane uredbe določa, da morajo ukrepi, ki bodo uvedeni, upoštevati naravo, trajanje, resnost in obseg kršitev načel pravne države, zaradi česar je vprašljiva povezava med ugotovljeno kršitvijo načel pravne države in konkretnim vplivom na proračun ali finančne interese Unije, kar ni združljivo s pravno podlago Uredbe ali členom 7 PEU, poleg tega pa to, da ukrepi niso opredeljeni dovolj natančno, krši načelo pravne varnosti.

Osmi tožbeni razlog: razglasitev ničnosti člena 5(3), zadnji stavek, Uredbe

V skladu s členom 5(3), zadnji stavek, izpodbijane uredbe morajo biti ukrepi, ki bodo uvedeni, kolikor je to mogoče, usmerjeni v ukrepe Unije, na katere vplivajo kršitve načel pravne države, kar ne zagotavlja obstoja konkretne povezave med konkretno ugotovljeno kršitvijo načela pravne države in ukrepi, ki bodo uvedeni, in zato pomeni kršitev načela sorazmernosti, zaradi neprimerne opredelitve povezave med konkretno ugotovljeno kršitvijo načela pravne države in ukrepi, ki bodo uvedeni, pa tudi kršitev načela pravne varnosti.

Deveti tožbeni razlog: razglasitev ničnosti člena 6(3) in (8) Uredbe

Člen 6(3) in (8) izpodbijane uredbe določa, da Komisija pri ocenjevanju upošteva tudi upoštevne informacije iz razpoložljivih virov, ključno z odločitvami, sklepi in priporočili institucij Unije ter drugih ustreznih mednarodnih organizacij in drugih priznanih institucij, in da Komisija pri ocenjevanju sorazmernosti ukrepov, ki bodo uvedeni, upošteva te informacije in smernice, kar ne pomeni dovolj natančne opredelitve uporabljenih informacij. Neustrezna opredelitev sklicev in virov, ki jih uporabi Komisija, krši načelo pravne varnosti.

____________

1 UL 2020, L 433, str. 1.