SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA
(pritožbeni senat)

z dne 12. novembra 2015

Združeni zadevi T‑515/14 P in T‑516/14 P

Christodoulos Alexandrou

proti

Evropski komisiji

„Pritožba – Javni uslužbenci – Zaposlitev – Razpis natečaja EPSO/AD/231/12 – Nepripustitev k opravljanju ocenjevalnih preizkusov – Obveznost obrazložitve – Dostop do dokumentov – Zavrnitev predloga za dostop do vprašanj z izbirnimi odgovori, postavljenih v pristopnih testih – Tajnost dela natečajne komisije – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Področje pristojnosti Sodišča za uslužbence – Člen 270 PDEU – Pojem akta, ki posega v položaj – Člen 90(2) Kadrovskih predpisov“

Predmet:      Pritožbi zoper sodbi Sodišča za uslužbence Evropske unije (tretji senat) z dne 14. maja 2014, Alexandrou/Komisija (F‑34/13, ZOdl. JU, EU:F:2014:93, in F‑140/12, ZOdl. JU, EU:F:2014:94), s katerima se predlaga razveljavitev navedenih sodb.

Odločitev:      Pritožba v zadevi T‑516/14 P se zavrne. V zadevi T‑515/14 P se sodba Sodišča za uslužbence z dne 14. maja 2014, Alexandrou/Komisija (F‑34/13), razveljavi v delu, v katerem zadnjenavedeno: – ni odgovorilo na prvi tožbeni razlog, ker naj ne bi bil obrazložen, ki se nanaša na to, da naj bi posebne okoliščine upravičevale dostop C. Alexandroua do spornih vprašanj; – je zavrnilo četrti tožbeni razlog. Pritožba v zadevi T‑515/14 P se v preostalem zavrne. Tožba v zadevi F‑34/13 se zavrne, ker temelji, prvič, na neobstoju obrazložitve izpodbijanih odločb, kar zadeva sklicevanje C. Alexandroua na posebne okoliščine, ki bi naj upravičevale njegov dostop do spornih vprašanj, in, drugič, na razlogu, ki se nanaša na kršitev pravice do pravičnega sojenja oziroma do učinkovitega pravnega sredstva. V zadevi T‑516/14 P vsaka stranka nosi svoje stroške. V zadevi T‑516/14 P vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Pritožba – Pritožbeni razlogi – Pomanjkljiva obrazložitev – Dopustnost

(Statut Sodišča, člen 36 in Priloga I, člen 7(1))

2.      Tožbe uradnikov – Pristojnost Sodišča za uslužbence – Predlog za dostop do dokumentov iz natečajnega postopka – Vključitev

(Členi 256(1) PDEU, 263 PDEU in 270 PDEU; Statut Sodišča, Priloga I, člen 1; Kadrovski predpisi, člena 90(2) in 91(1))

3.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Predlog za dostop do dokumentov v zvezi z natečajem za zaposlitev uradnikov Unije – Podrejenost ureditvi iz Kadrovskih predpisov za uradnike in ureditvi iz Uredbe št. 1049/2001

(Člen 15(3) PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 42; Kadrovski predpisi, Priloga III, člen 6; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(3))

4.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice do dostopa do dokumentov – Varstvo postopka odločanja – Področje uporabe – Vprašanja z izbirnimi odgovori, postavljena v predizbirnih preizkusih javnega natečaja za zaposlitev uradnikov Unije – Vključitev

(Kadrovski predpisi, Priloga III, člen 6; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(3))

5.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice do dostopa do dokumentov – Varstvo postopka odločanja – Razkritje vprašanj, postavljenih v predizbirnih preizkusih javnega natečaja za zaposlitev uradnikov Unije – Domnevni poseg v postopek odločanja – Meje

(Kadrovski predpisi, Priloga III, člen 6; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4 (2) in (3))

6.      Uradniki – Natečaj – Natečaj na podlagi kvalifikacij in preizkusov – Presoja uspešnosti kandidatov – Izločitev kandidatov na podlagi preučitve njihovih odgovorov na vprašanja, postavljena v fazi predizbire – Ocena kandidata, ki je znatno nižja od ocen, pridobljenih pri drugih pristopnih testih – Okoliščina, ki sama po sebi ne more povzročiti dvomov o zakonitosti preizkusa

1.      Pritožbeni razlog, ki se nanaša na to, da sodišče na prvi stopnji ni odgovorilo na predlog ali tožbeni razlog, ki mu je bil predložen, se v bistvu sklicuje na kršitev obveznosti obrazložitve s strani Sodišča za uslužbence iz člena 36 Statuta Sodišča, ki se za Sodišče za uslužbence uporablja na podlagi člena 7(1) Priloge I k temu statutu.

V zvezi s tem pritožniku, ki se sklicuje na to, da ni prejel odgovora na svoje trditve, ni mogoče očitati, da ni navedel nobenega razdelka ali dela izpodbijane sodbe, na katerega se izrecno nanaša njegov očitek, saj se izpodbija ravno neobstoj odgovora.

(Glej točki 34 in 35.)

Napotitev na:

Splošno sodišče: sodba z dne 8. oktobra 2014, Bermejo Garde/EESO, T‑529/12 P, ZOdl. JU, EU:T:2014:861, točka 43.

2.      Sodišče za uslužbence je izključno pristojno za odločanje o sporu, povezanem s postopkom javnega natečaja, tako ratione personae, če neizbrani kandidat predlog za dostop do dokumentov vloži kot kandidat na natečaju, kot ratione materiae, če ta predlog izhaja iz izključitve navedenega kandidata iz natečaja.

V skladu z določbami člena 256(1) PDEU in člena 1 Priloge I k Statutu Sodišča je Sodišče za uslužbence namreč pristojno za odločanje na prvi stopnji o tožbah, vloženih na podlagi člena 270 PDEU, ki se v skladu z zadnjenavedenim členom nanašajo na vse spore med Unijo in njenimi uslužbenci, v mejah in pod pogoji, ki so določeni v Kadrovskih predpisih za uradnike ali v Pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Unije.

Ta razmejitev pristojnosti Sodišča za uslužbence se opira na osebni status zadevne osebe in na izvor spora. V zvezi s tem spor med uradnikom in institucijo, ki ji ta pripada, kadar izhaja iz delovnega razmerja, ki povezuje zadevno osebo in institucijo, spada v okvir člena 270 PDEU ter členov 90 in 91 Kadrovskih predpisov in zato ne spada na področje uporabe člena 268 PDEU, s katerim je določena splošna ureditev ničnostnih tožb v zvezi z akti, ki so jih sprejele institucije ali organi Unije.

Iz člena 270 PDEU v povezavi s členom 91(1) Kadrovskih predpisov nadalje izrecno izhaja, da je merilo, v skladu s katerim se določi, ali lahko tožbo na podlagi člena 270 PDEU vloži oseba, za katero veljajo Kadrovski predpisi, to, ali akt, katerega zakonitost se izpodbija, posega v položaj v smislu člena 90(2) Kadrovskih predpisov. Iz zadnjenavedenega člena izhaja, da pod pravna sredstva iz Poglavja VII Kadrovskih predpisov spadajo odločbe ali nesprejetja ukrepov, ki jih določajo Kadrovski predpisi.

Poleg tega so pravna sredstva iz Poglavja VII Kadrovskih predpisov na voljo kandidatom na javnih natečajih ali izbirnih postopkih, pa naj gre za uslužbence Unije ali ne.

(Glej točke od 59 do 63.)

Napotitev na:

Sodišče: sklep z dne 10. junija 1987, Pomar/Komisija, 317/85, Recueil, EU:C:1987:267, točka 7 in navedena sodna praksa;

Splošno sodišče: sklep z dne 20. aprila 2012, Pachtitis/Komisija, T‑374/07, EU:T:2012:188, točke od 13 do 15.

3.      S tem ko člen 15(3) PDEU določa sprejetje uredb, kot je Uredba št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, za opredelitev načel in omejitev v zvezi s pravico javnosti do dostopa do institucij Unije, ne preprečuje sprejetja ali ohranitve posebnih pravil v zvezi z dostopom do nekaterih dokumentov na posebnih področjih, če so taka pravila upravičena z nujnostjo izpolnjevanja posebnih ciljev.

Vendar ker v Uredbi št. 1049/2011 in v posebni ureditvi, ki izhaja s posebnega področja prava Unije in ima drugačen namen kot preglednost, ni določb, ki bi izrecno določale prevlado ene od teh ureditev nad drugo, je treba zagotoviti, da je uporaba vsake od ureditev združljiva z uporabo druge ureditve in tako omogoča skladno uporabo.

Iz tega izhaja, da na podlagi načela tajnosti dela komisije iz člena 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom, v skladu s katerim je delo komisije tajno, ni mogoče izključiti uporabe Uredbe št. 1049/2001, pač pa jo je v obravnavani zadevi treba razlagati ob upoštevanju posebnih določb Kadrovskih predpisov. Vendar pa je treba ta pravila Kadrovskih predpisov in splošna načela, opredeljena v tej uredbi, uporabljati skladno. V teh okoliščinah se prosilec za dostop za utemeljitev izključne uporabe določb Uredbe št. 1049/2001 in torej izključitev določb člena 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom ne more veljavno sklicevati na splošno načelo preglednosti iz člena 15(3) PDEU in člena 42 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(Glej točke od 68 do 71.)

Napotitev na:

Sodišče: sodba z dne 27. februarja 2014, Komisija/EnBW, C‑365/12 P, ZOdl., EU:C:2014:112, točka 84 in navedena sodna praksa.

4.      Kar zadeva dostop do dokumentov, povezanih z delom natečajne komisije, izjem od pravice do dostopa do dokumentov iz člena 4 Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ni mogoče razlagati, ne da bi se upoštevala posebna pravila, ki jih v tej zadevi določa člen 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom in točka 6.2 Navodil za javne natečaje. Ta posebna pravila namreč uresničujejo cilje, ki se razlikujejo od cilja preglednosti iz Uredbe št. 1049/2001. V sistematiki navedene uredbe je pravica javnosti do dostopa do dokumentov institucije in organov Unije načeloma zasnovana tako, da kar najbolj olajša izvrševanje te pravice in spodbuja dobre upravne prakse, pri čemer zagotavlja največjo možno preglednost postopka odločanja javnih organov in informacij, na katerih temeljijo njihove odločitve. Izjeme od tega načela je zato treba razlagati ozko.

Nasprotno, člen 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom, ki se posebej nanaša na natečajne postopke, uvaja načelo tajnosti dela komisije z namenom zagotoviti neodvisnost natečajnih komisij in objektivnost njihovega dela, s čimer jih varuje pred kakršnim koli poseganjem ali zunanjim pritiskom s strani same uprave Unije, zadevnih kandidatov ali tretjih oseb.

Poleg tega, kar zadeva natančneje javne natečaje, iz točke 6.2 Navodil za te natečaje izhaja, da načelo tajnosti dela komisije zajema besedilo vprašanj z izbirnimi odgovori, postavljenih v predizbirnih testih. Namen te omejitve pravice do dostopa do dokumentov je preprečiti, da se vprašanja, ki jih je mogoče ponovno uporabiti na poznejših natečajih, razkrijejo prihodnjim kandidatom. Ob upoštevanju velikega števila kandidatov na natečaju, zaradi katerega predizbirni preizkusi trajajo več dni, je splošno znano, da vprašanja, ki so vsem kandidatom postavljena v okviru teh preizkusov, iz vseh skupin vprašanj, ki so primerljive glede na njihovo naravo in težavnost ter jih natečajna komisija določi na podlagi objektivnih in enakih meril za vse kandidate, naključno izbere računalniško orodje na podlagi podatkovne zbirke vprašanj z izbirnimi odgovori.

V teh okoliščinah je treba priznati, da so vprašanja z izbirnimi odgovori, postavljena v pristopnih testih za natečaj za zaposlitev uradnikov Unije, glede na to, da so tesno povezana s postopkom zaposlitve, del postopka odločanja Komisije in torej spadajo na področje uporabe člena 4(3) Uredbe št. 1049/2001. Čeprav so ta vprašanja postavljena tisočim kandidatom na javnem natečaju, to namreč ne spremeni dejstva, da so del interne podatkovne zbirke institucije, namenjene temu, da jo natečajne komisije uporabljajo pri organizaciji natečajev Evropskega urada za izbor osebja, in da so torej interni dokumenti, ki spadajo med izjeme v zvezi z varstvom postopka odločanja Komisije.

(Glej točke od 78 do 81 in 86.)

Napotitev na:

Sodišče: sodba z dne 27. februarja 2014, Komisija/EnBW, EU:C:2014:112, točka 83 in navedena sodna praksa;

Splošno sodišče: sodbi z dne 5. aprila 2005, Hendrickx/Svet, T‑376/03, ZOdl. JU, EU:T:2005:116, točka 56, in z dne 14. julija 2005, Le Voci/Svet, T‑371/03, ZOdl. JU, EU:T:2005:290, točka 123.

5.      Za utemeljitev zavrnitve dostopa do dokumenta, katerega razkritje se je zahtevalo na podlagi Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, načeloma ni dovolj, da ta dokument povezan z dejavnostmi iz člena 4(2) in (3) navedene uredbe. Zadevna institucija mora predložiti tudi pojasnila o tem, kako bi lahko dostop do navedenega dokumenta konkretno in dejansko škodoval interesu, ki je varovan z eno od izjem iz tega člena. Vendar se lahko zadevna institucija Unije v zvezi s tem opre na splošne domneve, ki veljajo za določeno vrsto dokumentov, saj lahko podobne splošne ugotovitve veljajo za prošnje za razkritje, ki se nanašajo na dokumente iste vrste

V zvezi s tem, kar zadeva predlog za dostop do vprašanj z izbirnimi odgovori, postavljenih v predizbirnih testih za javni natečaj za zaposlitev uradnikov Unije, lahko Komisija v skladu s cilji načela v zvezi z varovanjem tajnosti dela komisije upravičeno domneva, da razkritje takih vprašanj načeloma resno posega v njen postopek odločanja, ne da bi dejansko in posamično preučila te dokumente. Uporaba take splošne domneve v zvezi z vprašanji z izbirnimi odgovori, postavljenimi na javnem natečaju, je v celoti vključena v sistem Uredbe št. 1049/2001, ki jo je treba uskladiti s posebnimi pravili, ki se uporabljajo in so upravičena s posebnimi cilji. Uporabe take splošne domneve, če se Komisija odloči, da se bo za zavrnitev predloga za dostop do vprašanj z izbirnimi odgovori, postavljenih na javnem natečaju, ki je bil vložen na podlagi Uredbe št. 1049/2001, sklicevala na izjemo v zvezi z varstvom postopka odločanja, ni mogoče razumeti kot dodajanje nove izjeme.

Poleg tega je to splošno domnevo v nekaterih posebnih okoliščinah mogoče ovreči pri tehtanju zadevnih interesov v skladu z ureditvijo iz člena 4 Uredbe št. 1049/2001. Enako velja, če kandidat konkretno izpodbija ustreznost nekaterih vprašanj ali utemeljenost odgovorov, ki so se šteli za pravilne, in če je razkorak med njegovimi rezultati in pragom uspešnosti tak, da bi se lahko v primeru utemeljenosti pritožbe znašel med kandidati, ki so opravili zadevne preizkuse. V takem primeru je namreč treba besedilo zadevnih vprašanj posredovati zadevni osebi, da ta lahko presodi pravilnost odločitve, s katero je bila izključena iz natečaja, in možnost vložitve tožbe ter da se omogoči sodni nadzor. Pravica zadevne osebe do dostopa do elementov za obrazložitev te odločitve v tem primeru prevlada nad načelom tajnosti dela komisije.

(Glej točke 87, 88, 94, 95 in 98.)

Napotitev na:

Sodišče: sodba z dne 27. februarja 2014, Komisija/EnBW, EU:C:2014:112, točki 64 in 65 ter navedena sodna praksa.

6.      V okviru pristopnih testov za javni natečaj zgolj dejstvo, da je kandidat dobil oceno, ki je znatno nižja od ocen, ki jih je dobil na drugih pristopnih testih, če ni drugih indicev, zadeva le sposobnosti zadevne osebe in ne pomeni posebne okoliščine, ki se nanaša na postavljena vprašanja ali utemeljenost odgovorov in ki bi povzročila dvom o pravilnosti samega testa.

(Glej točko 167.)