Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht Duisburg (Nemčija) 25. julija 2023 – XK/Mercedes-Benz Group AG

(Zadeva C-478/23, Mercedes-Benz Group)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht Duisburg

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: XK

Tožena stranka: Mercedes-Benz Group AG

Vprašanja za predhodno odločanje

1.    Ali lahko del motornega vozila, ki zaznava temperaturo, hitrost vozila, vrtilno frekvenco motorja, uporabljeno prestavo, podtlak v polnilnem zbiralniku ali kateri koli drug parameter, da bi spremenil parametre procesa zgorevanja v motorju glede na rezultat te zaznave, zmanjša učinkovitost sistema za uravnavanje emisij v smislu člena 3, točka 10, Uredbe št. 715/20071 in v skladu s tem pomeni odklopno napravo v smislu člena 3, točka 10, te uredbe, tudi če sprememba parametrov procesa zgorevanja, ki jo povzroči del vozila na podlagi rezultata zaznave, na eni strani sicer poveča emisije škodljive snovi oziroma več škodljivih snovi, na primer dušikovih oksidov, hkrati pa na drugi strani zmanjša emisije ene ali več drugih škodljivih snovi, na primer delcev, ogljikovodikov, ogljikovega monoksida in/ali ogljikovega dioksida?

2.    Če je odgovor na vprašanje 1 pritrdilen: pod katerimi pogoji v takem primeru del vozila pomeni odklopno napravo?

3.    Ali je lahko vezje ali krmilni sistem v motornem vozilu, ki s spremembo parametrov procesa zgorevanja na eni strani sicer poveča emisije ene ali več škodljivih snovi, na primer dušikovih oksidov, hkrati pa na drugi strani zmanjša emisije ene ali več drugih škodljivih snovi, na primer delcev, ogljikovodikov, ogljikovega monoksida in/ali ogljikovega dioksida, prepovedano v skladu s pravom Evropske unije z drugih vidikov, kot z vidika obstoja odklopne naprave v smislu člena 3, točka 10, Uredbe št. 715/2007?

4.    Če je odgovor na vprašanje 3 pritrdilen: pod katerimi pogoji to velja?

5.    Če je odgovor na vprašanje 1 pritrdilen: ali je v skladu s členom 5(2), drugi stavek, točka (a), Uredbe št. 715/2007 odklopna naprava v smislu člena 3, točka 10, te uredbe, dovoljena, tudi če sicer ni potrebna za zaščito motorja pred okvarami ali nesrečo, vendar je kljub temu potrebna za zagotovitev varnega delovanja motornega vozila?

6.    Če je odgovor na vprašanje 1 pritrdilen: ali so določbe nacionalnega prava, v skladu s katerimi mora kupec vozila v pravnem sporu s proizvajalcem tega vozila, v celoti dokazati obstoj odklopne naprave v smislu člena 3, točka 10, Uredbe št. 715/2007 in poleg tega tudi neobstoj dejstva, na podlagi katerega je morebitna odklopna naprava v zgornjem smislu izjemoma dovoljena na podlagi člena 5(2), drugi stavek, točka (a), Uredbe št. 715/2007, ne da bi moral proizvajalec vozila v zvezi s tem zagotoviti informacije v okviru izvajanja dokazov, v nasprotju s členom 18(1), členom 26(1) in členom 46 Direktive 2007/46/ES1 , navedenimi v sodbi Mercedes-Benz Group2 , v kolikor iz teh določb izhaja, da mora imeti kupec vozila pravico zahtevati odškodnino od njegovega proizvajalca, če je vanj vgrajena prepovedana odklopna naprava (glej točki 91 in 93 navedene sodbe)?

7.    Če je odgovor na vprašanje 6 pritrdilen: kakšno porazdelitev dokaznega bremena predvideva evropsko pravo v pravnem sporu med kupcem vozila in njegovim proizvajalcem v zvezi z odškodninskim zahtevkom prvega v razmerju do drugega zaradi obstoja odklopne naprave v smislu člena 3, točka 10, Uredbe št. 715/2007 in obstoja dejstva, na podlagi katerega je ta izjemoma dovoljena na podlagi člena 5(2), drugi stavek, točka (a), Uredbe št. 715/2007? Ali imata stranki olajšave pri dokazovanju, če da, katere, oziroma za njiju morda veljajo obveznosti, in če veljajo, katere? Če za stranki veljajo obveznosti: kakšne so posledice njihove neizpolnitve?

8.    Če je odgovor na vprašanje 3 pritrdilen: ali so določbe nacionalnega prava, v skladu s katerimi mora kupec vozila v pravnem sporu med njim in proizvajalcem vozila v celoti dokazati obstoj prepovedanega vezja oziroma krmilnega sistema, ki se sicer ne opredeli kot odklopna naprava v smislu člena 3, točka 10, Uredbe št. 715/2007, vendar je prepovedano iz drugih razlogov, ne da bi moral proizvajalec vozila v zvezi s tem zagotoviti informacije v okviru izvajanja dokazov, v nasprotju s členom 18(1), členom 26(1) in členom 46 Direktive 2007/46/ES, navedenimi v sodbi Mercedes-Benz Group2, v kolikor iz teh določb izhaja, da mora imeti kupec vozila, v katerem je vgrajeno prepovedano vezje oziroma krmilni sistem, pravico do odškodnine od proizvajalca tega vozila (glej točki 91 in 93 navedene sodbe)?

9.    Če je odgovor na vprašanje 8 pritrdilen: kakšno porazdelitev dokaznega bremena predvideva evropsko pravo v pravnem sporu med kupcem in proizvajalcem vozila v zvezi z odškodninskim zahtevkom prvega v razmerju do drugega zaradi obstoja prepovedanega vezja ali krmilnega sistema v smislu osmega vprašanja? Ali imata stranki olajšave pri dokazovanju, če da, katere, oziroma za njiju morda veljajo obveznosti, in če veljajo, katere? Če za stranki veljajo obveznosti: kakšne so posledice njihove neizpolnitve?

10.    Ali imajo določbe v Direktivi 2007/46, zlasti člen 18(1), člen 3, točka 36, navedene direktive, tudi namen, da posameznega kupca vozila ščitijo posebej pred nakupom vozila, ki ne izpolnjuje zahtev prava Evropske unije, in ki ga ne bi izvedel, če bi vedel, da vozilo ne izpolnjuje zahtev prava Evropske unije, ker tega ne bi hotel?

11.    Ali je proizvajalec – ne glede na odgovor na prejšnje vprašanje, v skladu s pravom Evropske unije v primeru kršitve določb Direktive 2007/46 oziroma na njeni podlagi sprejetih nacionalnopravnih predpisov, s strani proizvajalca vozila, zlasti kršitve prepovedi izdaje neustreznega certifikata skladnosti s strani proizvajalca vozila – vedno oziroma v vsakem primeru v določenih pogojih, zavezan k temu, da kupca v celoti oprosti posledic nakupa vozila, ki temelji na tej kršitvi, in ki ne izpolnjuje zahtev prava Evropske unije, zato mu – če to zahteva – v zameno za hkratno izročitev vozila in prenos lastništva na njem, in ob obračunu vrednosti vsakršnih drugih ugodnosti, ki jih je imel kupec na podlagi nakupa, mora nadomestiti stroške za nakup vozila? Če je to tako le v določenih primerih: v katerih primerih je to tako?

12.    Če je odgovor na vprašanje 11 nikalen, oziroma je pritrdilen le v določenih primerih: ali je omejitev odškodninskega zahtevka kupca vozila, ki ne izpolnjuje zahtev prava Evropske unije v zvezi z emisijami izpušnih plinov in/ali lastnostmi sistema za uravnavanje emisij, na znesek, za katerega je kupec ob upoštevanju tveganj, ki so povezana z nezakonitimi odklopnimi napravami, vozilo kupil predrago, vedno v skladu z zahtevami prava Evropske unije, če je proizvajalec le iz malomarnosti izdal neustrezni certifikat o skladnosti, iz katerega izhaja njegova skladnost z vsemi pravnimi akti ob njegovi izdelavi? Če to ni vedno tako: v katerih primerih to ni tako?

13.    Če je odgovor na vprašanje 12 pritrdilen: ali je omejitev odškodninskega zahtevka kupca vozila, ki ne izpolnjuje zahtev prava Evropske unije v zvezi z emisijami izpušnih plinov in/ali lastnostmi sistema za uravnavanje emisij, na znesek, za katerega je kupec vozila z ozirom na tveganja, ki so povezana z nezakonitimi odklopnimi napravami, vozilo kupil predrago, vendar na največ 15% kupne cene, vedno v skladu z zahtevami prava Evropske unije, če je proizvajalec le iz malomarnosti izdal neustrezni certifikat o skladnosti, in ki nepravilno potrjuje njegovo skladnost z vsemi pravnimi akti, v trenutku njegove izdelave? V primeru, da to ni tako: v katerih primerih to ni tako?

____________

1 Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL 2007, L 171, str. 1).

1 Direktiva 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila Okvirna direktiva (Okvirna direktiva) (UL 2007, L 263, str. 1).

1 Sodba z dne 21. marca, C-100/21, EU:C:2023:229.