SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)

z dne 26. junija 2014

Zadeva T‑20/13 P

Luigi Marcuccio

proti

Evropski komisiji

„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Pokojnina in invalidnina – Upokojitev zaradi invalidnosti – Invalidska komisija – Sestava – Imenovanje zdravnikov – Opustitev imenovanja drugega zdravnika s strani zadevnega uradnika – Imenovanje drugega zdravnika s strani predsednika Sodišča – Imenovanje tretjega zdravnika na podlagi dogovora med prvim in drugim imenovanim zdravnikom – Člen 7 Priloge II h Kadrovskim predpisom – Zavrnitev tožbe na prvi stopnji po vrnitvi zadeve s strani Splošnega sodišča“

Predmet:      Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 6. novembra 2012 v zadevi Marcuccio/Komisija (F‑41/06 RENV), s katero se zahteva razveljavitev te sodbe.

Odločitev:      Pritožba se zavrne. L. Marcuccio nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija v okviru te pritožbe.

Povzetek

1.      Uradniki – Invalidnost – Invalidska komisija – Sestava – Imenovanje zdravnikov – Imenovanje tretjega zdravnika na podlagi dogovora med prvim in drugim imenovanim zdravnikom ali, če tega ni, s strani predsednika Sodišča – Sprememba izbire zaradi zamenjave prvega in drugega zdravnika – Dopustnost

(Kadrovski predpisi, Priloga II, člen 7)

2.      Uradniki – Invalidnost – Invalidska komisija – Sestava – Imenovanje zdravnikov – Nepreklic akta o imenovanju prvotnega tretjega zdravnika pred imenovanjem novega tretjega zdravnika – Imenovanje novega tretjega zdravnika na način, ki je drugačen od sprejetja akta o imenovanju prvotnega tretjega zdravnika – Kršitev načela actus contrarius – Neobstoj

(Kadrovski predpisi, Priloga II, člen 7)

3.      Uradniki – Invalidnost – Invalidska komisija – Sestava – Imenovanje zdravnikov – Sprememba izbire – Dopustnost

(Kadrovski predpisi, Priloga II, člen 7)

4.      Uradniki – Pravice in obveznosti – Dolžnost lojalnosti – Pojem – Obseg – Obveznost sodelovanja z invalidsko komisijo, če ta to zahteva

(Kadrovski predpisi, člen 21)

5.      Uradniki – Bolniški dopust – Zdravniški pregled – Vsebina – Polje prostega preudarka uprave – Sodni nadzor – Obseg

(Kadrovski predpisi, člen 59(1), tretji pododstavek)

6.      Uradniki – Invalidnost – Invalidska komisija – Spoštovanje tajnosti dela – Obseg

(Kadrovski predpisi, Priloga II, člen 9, drugi in tretji odstavek)

1.      Člen 7, tretji odstavek, Priloge II h Kadrovskim predpisom določa, da v primeru, ko se o imenovanju tretjega zdravnika ni mogoče dogovoriti v dveh mesecih po imenovanju drugega zdravnika, tretjega imenuje predsednik Sodišča po uradni dolžnosti na zahtevo ene od zadevnih strani. V skladu s členom 7, prvi odstavek, Priloge II h Kadrovskim predpisom tretjega zdravnika sporazumno imenujeta zdravnika, ki ju imenujeta institucija in zadevni uradnik.

Sporazumni dogovor med tako imenovanima zdravnikoma o imenu tretjega zdravnika ima namreč prednost pred imenovanjem po uradni dolžnosti s strani predsednika Sodišča, ki se izvede in ostane v veljavi, le če se zadevna zdravnika ne moreta dogovoriti. Zlasti če zdravnik, ki sta ga najprej imenovala institucija ali zadevni uradnik, ni več na voljo ali celo oba ta zdravnika nista več na voljo in ju je torej treba nadomestiti z drugima zdravnikoma, bi bilo v nasprotju z interesom nemotenega poteka dela invalidske komisije, če bi ta zdravnika morala na tem mestu pustiti že imenovanega tretjega zdravnika. Zdravnika, ki ju imenujeta institucija in zadevni uradnik, morata imeti možnost polnega izvajanja prerogativ, ki so jima priznane v členu 7, prvi odstavek, Priloge II h Kadrovskim predpisom. Navedenima zdravnikoma mora biti omogočeno, da se dogovorita o imenovanju še enega zdravnika.

(Glej točki 89 in 90.)

2.      V postopku ugotavljanja invalidnosti ni bilo kršeno načelo actus contrarius, niti ker predsednik Sodišča pred imenovanjem novega tretjega zdravnika ni preklical akta o imenovanju prvotnega tretjega zdravnika v invalidski komisiji, niti ker novi tretji zdravnik ni bil imenovan na enak način kot v primeru akta o imenovanju prvotnega tretjega zdravnika. Člen 7, prvi odstavek, Priloge II h Kadrovskim predpisom namreč določa le, da tretjega zdravnika sporazumno imenujeta zdravnika, ki ju imenujeta institucija in zadevni uradnik. Namen člena 7, tretji odstavek, Priloge II h Kadrovskim predpisom je zagotoviti rešitev za primer, ko se omenjena zdravnika ne moreta dogovoriti. Imenovanje tretjega zdravnika po uradni dolžnosti s strani predsednika Sodišča torej izjemoma nadomesti njegovo običajno imenovanje s sporazumom obeh zadevnih zdravnikov. Imenovanje s strani predsednika Sodišča zato ni drugačne narave kot imenovanje s strani obeh zadevnih zdravnikov. Tako imenovanje tretjega zdravnika po uradni dolžnosti s strani predsednika Sodišča ni sodni akt, temveč je upravni akt.

(Glej točko 93.)

Napotitev na:

Splošno sodišče: 3. junij 1997, H/Komisija, T‑196/95, ZOdl. JU, str. I‑A-133 in II‑403, točka 80.

3.      Postopno menjavanje enega ali več članov invalidske komisije, ki lahko privede celo do spremembe njene sestave v celoti, ne povzroči samodejne neveljavnosti obstoja te komisije ali njenega mandata.

(Glej točko 100.)

4.      Večkratna odklonitev sodelovanja z invalidsko komisijo v okviru postopka ugotavljanja invalidnosti ni v skladu z dolžnostjo lojalnosti in sodelovanja, ki zavezuje vsakega uradnika na podlagi člena 21, prvi odstavek, Kadrovskih predpisov.

(Glej točko 103.)

Napotitev na:

Splošno sodišče: 7. marec 1996, Williams/Računsko sodišče, T‑146/94, ZOdl. JU, str. I‑A-103 in II‑329, točka 96 in navedena sodna praksa.

5.      V skladu s členom 59(1), tretji pododstavek, Kadrovskih predpisov je lahko uradnik kadar koli napoten na zdravniški pregled, ki ga organizira institucija. Kar zadeva vsebino tega pregleda, mora o vrsti smotrnih ali nujnih pregledov glede na zdravstveno stanje uradnika, tudi če gre za psihiatrične teste, odločiti zdravstvena služba institucije, pri kateri je zadevni uradnik zaposlen, sodišče Unije pa lahko zgolj nadzira obstoj očitne napake.

(Glej točki 105 in 106.)

6.      Člen 9, tretji odstavek, Priloge II h Kadrovskim predpisom določa, da je delo invalidske komisije tajno. Tajnost dela invalidske komisije je mogoče pojasniti z naravo, vsebino in zdravniškimi konotacijami tega dela. Zato seznanjenost organa, pristojnega za imenovanja, s tem, da je invalidska komisija izdala soglasno mnenje, ni kršitev člena 9, tretji odstavek, Priloge II h Kadrovskim predpisom.

(Glej točko 110.)