Zadeva T‑465/12

(objava odlomkov)

AGC Glass Europe SA in drugi

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Upravni postopek – Evropski trg avtomobilskih stekel – Objava odločbe o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Zavrnitev prošnje za zaupno obravnavanje podatkov, ki jih Komisija namerava objaviti – Obveznost obrazložitve – Zaupnost – Poklicna skrivnost – Program prizanesljivosti – Legitimno pričakovanje – Enako obravnavanje“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 15. julija 2015

1.      Konkurenca – Upravni postopek – Poklicna tajnost – Pooblaščenec za zaslišanje – Pristojnost – Obseg in omejitve

(člena 101 PDEU in 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 28(2); Sklep Komisije 2011/695, člen 8)

2.      Konkurenca – Upravni postopek – Sodelovanje obdolženih podjetij – Informacije, prostovoljno posredovane Komisiji, za pridobitev ugodnosti iz programa prizanesljivosti – Nevplivanje na civilnopravne posledice sodelovanja pri kršitvi

(členi 101 PDEU, 102 PDEU in 339 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 30(2); sporočili Komisije 2002/C 45/03 in 2006/C 298/11)

3.      Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Objava informacij, ki jih je podjetje, ki je sodelovalo pri kršitvi, prostovoljno posredovalo Komisiji, da bi pridobilo ugodnosti iz programa prizanesljivosti – Obvestilo o prizanesljivosti – Obseg – Prepoved objave informacij, vsebovanih v prošnjah za prizanesljivost – Neobstoj

(členi 101 PDEU, 102 PDEU in 339 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 30(2); sporočili Komisije 2002/C 45/03 in 2006/C 298/11, točke 6 in od 31 do 35)

1.      V skladu s členom 8(2) Sklepa 2011/695 o funkciji in mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci posredovanje pooblaščenca za zaslišanje zajema uporabo pravil, ki varujejo podjetja zaradi zaupnosti zadevne informacije. Namen posredovanja pooblaščenca za zaslišanje je torej dodati še eno fazo nadzora, ki ga izvaja organ, neodvisen od Komisije. Ta organ mora poleg tega odložiti začetek veljavnosti svojega sklepa, s čimer da zadevnemu podjetju možnost, da pri sodniku za začasne odredbe vloži predlog za odlog izvršitve, če so izpolnjeni potrebni pogoji.

Zato je treba razlikovati med uporabo pravnih pravil o zaupnosti informacij kot takih na eni strani in pravil, navedenih za odobritev zaupnega obravnavanja informacije neodvisno od vprašanja, ali je ta po naravi zaupna, na drugi strani. V zvezi s tem, tudi če se lahko z objavo informacije, ki ni poklicna skrivnost, krši pravilo, ki spada v drugo izmed zgoraj navedenih kategorij, zaradi tega varstvo, podeljeno s pravili o navedeni skrivnosti, ne postane iluzorno. Taka kršitev, ob domnevi, da bi bila ugotovljena, lahko pripelje do ustreznih popravnih ukrepov, kot je odškodnina, če so izpolnjeni pogoji za nastanek nepogodbene odgovornosti Unije. Zato se vsebinska analiza trditev v zvezi s to kategorijo pravil izvaja zunaj okvira ciljev mandata, podeljenega pooblaščencu za zaslišanje na podlagi člena 8 Sklepa 2011/695.

(Glej točko 59.)

2.      Iz obvestil o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah iz leta 2002 in leta 2006 je razvidno, da je njun edini namen določiti pogoje, pod katerimi lahko podjetje pridobi imuniteto pred globami ali znižanje te globe. Tako se ti obvestili nanašata izključno na znesek glob in ne določata nobene druge ugodnosti, ki bi jo lahko podjetje zahtevalo v zameno za svoje sodelovanje. Pravila določajo, da dejstvo, da je podjetju odobrena imuniteta pred globo ali zmanjšanje njenega zneska, podjetja ne more zavarovati pred civilnopravnimi posledicami njegovega sodelovanja pri kršitvi člena 101 PDEU.

Namen teh obvestil o prizanesljivosti je izvajanje politike razlikovanja med naslovniki odločbe o ugotovitvi kršitve člena 101 PDEU glede na stopnjo sodelovanja vsakega izmed njih le z vidika zneska globe. Zato namen obvestil ni vplivati na civilnopravne posledice udeležbe podjetij, ki so zaprosila za prizanesljivost, pri kršitvi.

(Glej točke 66, 67 in 73.)

3.      Iz točke 6 Obvestila o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah iz leta 2006 je razvidno, da podjetje ne sme biti v slabšem položaju v okviru pravdnih postopkov, ki bi se lahko začeli proti njemu, le zato, ker je Komisiji prostovoljno predložilo pisno prijavo zaradi prizanesljivosti, ki bi lahko bila predmet odredbe za predložitev listin. Komisija je prav v okviru te želje, da posebej zaščiti prijave zaradi prizanesljivosti, v točkah od 31 do 35 obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 določila posebna pravila, ki urejajo postopke dajanja navedenih prijav, dostop do njih in njihovo uporabo. Ta pravila pa zadevajo izključno dokumente in prijave, pisne ali posnete, ki jih Komisija prejme v skladu z obvestilom o prizanesljivosti iz leta 2002 ali leta 2006 in katerih razkritje običajno šteje za poseganje v zaščito namena inšpekcij in preiskav v smislu člena 4 Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, kot je navedeno v točki 32 oziroma 40 navedenih obvestil. Cilj ali posledica teh pravil torej ni Komisiji preprečiti, da v odločbi, s katero konča upravni postopek, objavi informacije v zvezi z opisom kršitve, ki so ji bile predložene v okviru programa prizanesljivosti, prav tako pa ta pravila tudi ne vzbujajo legitimnih pričakovanj glede tega.

Zato taka objava, opravljena na podlagi člena 30 Uredbe št. 1/2003, ne ogroža legitimnih pričakovanj, na katera se lahko tožeče stranke sklicujejo na podlagi obvestil o prizanesljivosti iz let 2002 in 2006 ter ki zadevajo izračun zneska globe in obravnavanje posebej navedenih dokumentov in izjav.

Posledično člen 4 Uredbe št. 1049/2001 zadeva dostop do dokumentov, ki so del preiskovalnega spisa, z izjemo odločbe, ki jo Komisija sprejme po koncu upravnega postopka in katere vsebina je opredeljena v členu 30 Uredbe št. 1/2003. Člen 4 Uredbe št. 1049/2001 tako pri tožečih strankah ne more vzbuditi legitimnih pričakovanj glede vsebine javne različice zadevne odločbe.

(Glej točke od 70 do 72.)