SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(tretji senat)

z dne 6. maja 2009

Zadeva F-39/07

Manuel Campos Valls

proti

Svetu Evropske unije

„Javni uslužbenci – Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje – Delovno mesto vodje oddelka – Zavrnitev prijave tožeče stranke – Pogoji iz razpisa za prosto delovno mesto – Očitna napaka pri presoji“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero M. Campos Valls predlaga razglasitev ničnosti, po eni strani, odločbe organa za imenovanja, s katero je bil g. G. imenovan na delovno mesto vodje oddelka za španski jezik direkcije III „Prevajanje in proizvodnja dokumentov“ v generalnem direktoratu A „Kadrovske zadeve in administracija“ Sveta, in, po drugi strani, odločbe o zavrnitvi njegove prijave na sporno delovno mesto.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Prosto delovno mesto – Zasedba z napredovanjem ali premestitvijo – Primerjalna ocena uspešnosti kandidatov – Diskrecijska pravica uprave – Meje

(Kadrovski predpisi za uradnike, členi 4, 7(1), 29(1) in 45(1))

2.      Uradniki – Razpis za prosto delovno mesto – Delovno mesto vodje oddelka v direkciji za prevajanje – Potrebne kvalifikacije

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 29(1))

1.      Uresničevanje široke diskrecijske pravice, ki jo ima organ za imenovanja na področju imenovanja, predpostavlja, da ta skrbno in nepristransko preuči prijave ter vestno upošteva zahteve, navedene v razpisu za prosto delovno mesto, tako da mora izločiti vsakega kandidata, ki ne izpolnjuje teh zahtev. Razpis za prosto delovno mesto je namreč pravni okvir, ki ga navedeni organ določi samemu sebi in ga mora natančno upoštevati.

Da bi sodišče Skupnosti preverilo, ali organ za imenovanja ni prestopil meja tega pravnega okvira, mora pri izvajanju sodnega nadzora najprej preučiti, kakšni pogoji so bili zahtevani v razpisu za prosto delovno mesto, in nato preveriti, ali je kandidat, ki ga je zadevni organ izbral za zapolnitev prostega delovnega mesta, dejansko izpolnjeval te pogoje. Nazadnje mora preučiti, ali navedeni organ glede sposobnosti tožeče stranke ni storil očitne napake pri presoji, ko je dal prednost drugemu kandidatu.

Taka preučitev mora biti omejena na vprašanje, ali je uprava glede na razmisleke, ki so jo lahko pripeljali do njene presoje, ostala v okviru razumnih meja in svojega pooblastila ni uporabila očitno napačno. Sodišče Skupnosti torej presoje kvalifikacij kandidatov, ki jo je opravil organ za imenovanja, ne more nadomestiti s svojo presojo.

(Glej točke od 41 do 43.)

Napotitev na:

Sodišče: 28. februar 1989, van der Stijl in Cullington proti Komisiji, združene zadeve 341/85, 251/86, 258/86, 259/86, 262/86, 266/86, 222/87 in 232/87, Recueil, str. 511, točka 51; 18. marec 1993, Parlament proti Frederiksenu, C-35/92 P, Recueil, str. I-991, točki 15 in 16;

Sodišče prve stopnje: 19. marec 1997, Giannini proti Komisiji, T-21/96, RecFP, str. I-A-69 in II-211, točka 20; 12. maj 1998, Wenk proti Komisiji, T-159/96, RecFP, str. I-A-193 in II-593, točke 63, 64 in 72; 19. september 2001, E proti Komisiji, T-152/00, RecFP, str. I-A-179 in II-813, točka 29; 14. oktober 2003, Wieme proti Komisiji, T-174/02, RecFP, str. I-A-241 in II-1165, točka 38; 11. november 2003, Faita proti ESO, T-248/02, RecFP, str. I-A-281 in II-1365, točka 71; 3. februar 2005, Mancini proti Komisiji, T-137/03, ZOdl. JU, str. I-A-7 in II-27, točki 85 in 92; 4. maj 2005, Sena proti EASA, T-30/04, ZOdl. JU, str. I-A-113 in II-519, točka 80; 5. julij 2005, Wunenburger proti Komisiji, T-370/03, ZOdl. JU, str. I-A-189 in II-853, točka 51; 4. julij 2006, Tzirani proti Komisiji, T-45/04, ZOdl. JU, str. I-A-2-145 in II-A-2-681, točke 46, 48 in 49.

2.      V razpisu javnega natečaja za delovno mesto vodje oddelka v direkciji za prevajanje zahtevanih kvalifikacij ni mogoče razlagati neodvisno od opisa nalog za prosto delovno mesto. Tako, kadar te naloge ne vključujejo neposredno nalog prevajanja ali nadzora kakovosti prevodov, ampak vključujejo predvsem vodenje in organizacijo, pogoja poznavanja prevajalskih tehnik ni mogoče razumeti tako, kot da zahteva enake kvalifikacije, kot se zahtevajo za delovno mesto prevajalca ali pregledovalca prevodov.

(Glej točki 50 in 51.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: zgoraj navedena sodba Tzirani proti Komisiji, točka 53.