Zadeva T‑193/20
Eternit
proti
Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino
Sodba Splošnega sodišča (deseti senat) z dne 10. novembra 2021
„Model Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Registriran model Skupnosti, ki upodablja gradbeno ploščo – Prejšnji model, ki upodablja ploščo za protihrupno ograjo – Razlog za ničnost – Neobstoj individualne narave – Zadevno področje – Seznanjeni uporabnik – Stopnja svobode oblikovalca – Neobstoj različnega celotnega vtisa – Upoštevnost dejansko trženih izdelkov – Člen 6 in člen 25(1)(b) Uredbe (ES) št. 6/2002“
1. Modeli Skupnosti – Razlogi za ničnost – Neobstoj individualne narave – Videz izdelka pri modelu, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi drugačnega celotnega vtisa od tistega, ki ga naredi videz izdelka pri prejšnjem modelu – Merila presoje – Določitev zadevnega področja, seznanjenega uporabnika in stopnje svobode oblikovalca glede na videz izdelka pri spornem modelu – Primerjava celotnih vtisov videzov izdelkov pri modelih v koliziji
(Uredba Sveta št. 6/2002, uvodna izjava 14 ter člena 6 in 25(1)(b))
(Glej točke od 21 do 25 in 27.)
2. Modeli Skupnosti – Razlogi za ničnost – Neobstoj individualne narave – Videz izdelka pri modelu, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi drugačnega celotnega vtisa od tistega, ki ga naredi videz izdelka pri prejšnjem modelu – Celovita presoja vseh elementov videzov izdelkov – Obseg – Upoštevanje dejansko trženih izdelkov – Pogoji
(Uredba Sveta št. 6/2002, uvodna izjava 12 ter členi 3(a), 4(1), 6 in 25(1)(b))
(Glej točke od 28 do 33, 71, 72, 75 in 82.)
3. Modeli Skupnosti – Razlogi za ničnost – Neobstoj individualne narave – Videz izdelka pri modelu, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi drugačnega celotnega vtisa od tistega, ki ga naredi videz izdelka pri prejšnjem modelu – Merila presoje – Zadevno področje
(Uredba Sveta št. 6/2002, členi 6, 25(1)(b) in 36(2))
(Glej točke 36, 37 in od 41 do 43.)
4. Modeli Skupnosti – Razlogi za ničnost – Neobstoj individualne narave – Videz izdelka pri modelu, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi drugačnega celotnega vtisa od tistega, ki ga naredi videz izdelka pri prejšnjem modelu – Upodobitev gradbene plošče
(Uredba Sveta št. 6/2002, člena 6 in 25(1)(b))
(Glej točke 50, 63, 65, od 76 do 78, 81 in 85.)
Povzetek
Družba Eternit (Belgija) je na podlagi prijave, vložene pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), dosegla registracijo modela Skupnosti, ki upodablja gradbeno ploščo. Družba Eternit Österreich GmbH je vložila zahtevo za ugotovitev ničnosti tega modela, zlasti zato, ker naj videz izdelka pri tem modelu ne bi imel individualne narave(1) glede na videz izdelka pri prejšnjem modelu, ki upodablja ploščo za protihrupno ograjo.
EUIPO je izpodbijani model razglasil za ničen, ker je menil, da videz izdelka pri tem modelu nima individualne narave, saj je v očeh seznanjenega uporabnika na splošno podoben videzu izdelka pri prejšnjem model.
Splošno sodišče je tožbo družbe Eternit zoper odločbo EUIPO zavrnilo. Po eni strani je pojasnilo, glede na katere od videzov izdelkov pri modelih v koliziji je treba opredeliti zadevno področje, seznanjenega uporabnika in stopnjo svobode oblikovalca. Po drugi strani je pojasnilo, ali so dejansko trženi izdelki, v katere so videzi izdelkov pri modelih v koliziji vgrajeni oziroma na katerih se uporabljajo, upoštevni pri presoji individualne narave videza izdelka pri spornem modelu.
Presoja Splošnega sodišča
Splošno sodišče je na prvem mestu opozorilo, da presoja individualne narave videza izdelka pri modelu Skupnosti v bistvu temelji na štirifaznem preizkusu. V zvezi s tem je pojasnilo, da je prve tri faze analize, in sicer določitev zadevnega področja, seznanjenega uporabnika in stopnje svobode oblikovalca, mogoče opraviti samo glede na sporni model. Ker lahko prejšnji model spada na popolnoma drugo področje, za katero sta značilna drugačen seznanjen uporabnik in drugačna svoboda oblikovalca, ta prejšnji model v teh prvih treh fazah analize ni upošteven. V četrti fazi, pri kateri gre za primerjavo celotnih vtisov, ki jih naredijo videzi izdelkov pri modelih v koliziji, pa je treba upoštevati tako sporni model kot prejšnji model.
Splošno sodišče je na drugem mestu poudarilo, da se v okviru presoje individualne narave pod nekaterimi pogoji lahko upoštevajo dejansko trženi izdelki, v katere so videzi izdelkov modelov v koliziji vgrajeni oziroma na katerih se uporabljajo. Pojasnilo je, da so dejansko trženi izdelki oziroma način njihove uporabe upoštevni, če zgolj na podlagi grafičnega ali fotografskega prikaza videza izdelka pri zadevnem modelu ni mogoče ugotoviti, kateri vidiki tega videza izdelka bi bili vidni oziroma kako bo videz izdelka zaznan na vizualni ravni. Dejansko tržene izdelke je namreč pri določanju vizualnih vidikov videzov izdelkov mogoče upoštevati le kot ponazoritev. Tako dejansko trženega izdelka ni mogoče upoštevati, če se videz izdelka, ki se na njem uporablja oziroma ki je vanj vgrajen, razlikuje od videza izdelka pri registriranem modelu, ali če izkazuje značilnosti, ki ne izhajajo jasno iz grafičnega prikaza videza izdelka pri navedenem modelu.