Language of document :

Predlog za sprejetje predhodneo odločbe, ki ga je vložilo Fővárosi Törvényszék (Madžarska) 11. marca 2021 — GM/Országos Idegenrendészeti Főigazgatóság in drugi

(Zadeva C-159/21)

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Fővárosi Törvényszék

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: GM

Tožene stranke: Országos Idegenrendészeti Főigazgatóság, Alkotmányvédelmi Hivatal, Terrorelhárítási Központ

Vprašanja za predhodno odločanje

1.    Ali je treba člen 11(2), člen 12(1)(d) in (2), člen 23(1)(b) in člen 45(1) in od (3) do (5) Direktive o azilnih postopkih1 – z vidika člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) – razlagati tako, da morata v primeru, da je podana izjema iz člena 23(1) navedene direktive v zvezi z razlogom nacionalne varnosti, organ države članice, ki je sprejel sklep na področju mednarodne zaščite o zavrnitvi ali odvzemu statusa na podlagi razloga nacionalne varnosti, in posebni organ, ki je določil zaupnost, omogočiti, da se prosilcu, beguncu ali tujcu, upravičenemu do subsidiarne zaščite, ali njegovemu pravnemu zastopniku, na vsak način zagotovi pravica, da dostopa vsaj do bistvenih zaupnih ali tajnih informacij ali podatkov, na katerih temelji sklep, sprejet na podlagi navedenega razloga, in te informacije ali podatke uporabi v postopku, povezanem s sklepom, če pristojni organ trdi, da je navedeno razkritje v nasprotju z razlogom nacionalne varnosti?

2.    Če je odgovor pritrdilen, kako je treba, natančno, razumeti pojem „bistveni“ zaupni razlogi, na katerih temelji navedeni sklep, pri uporabi člena 23(1)(b) Direktive o azilnih postopkih in z vidika členov 41 in 47 Listine?

3.    Ali je treba člen 14(4)(a), člen 17(1)(d) Direktive o pogojih za azil2 , člen 45(1)(a), (3) in (4) Direktive o azilnih postopkih in njeno uvodno izjavo 49 razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni zakonodaji, v skladu s katero se odvzem statusa begunca ali tujca, upravičenega do subsidiarne zaščite, ali izključitev iz teh statusov izvedeta na podlagi neobrazloženega sklepa, ki temelji izključno na samodejnem odvzemu na podlagi zavezujočega – in prav tako neobrazloženega – mnenja posebnega organa, v katerem je ugotovljeno, da obstaja grožnja za nacionalno varnost?

4.    Ali je treba uvodni izjavi 20 in 34 ter člen 4 in člen 10(2) in (3)(d) Direktive o azilnih postopkih ter člen 14(4)(a) in člen 17(1)(d) Direktive o pogojih za azil razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni zakonodaji, v skladu s katero navedeni posebni organ preuči razlog za izključitev in sprejme vsebinski sklep v postopku, ki ni v skladu z materialnimi in postopkovnimi določbami Direktive o azilnih postopkih in Direktive o pogojih za azil?

5.    Ali je treba člen 17(1)(b) Direktive o pogojih za azil razlagati tako, da nasprotuje izključitvi, temelječi na okoliščini ali kaznivem dejanju, ki je bilo znano že pred izdajo sodbe ali sprejetjem dokončnega sklepa o priznanju statusa begunca, vendar v njej ni obrazložen razlog za izključitev niti v zvezi s priznanjem statusa begunca niti v zvezi s subsidiarno zaščito?

____________

1 Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL 2013, L 180, str. 60).

2 Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL 2011, L 337, str. 9).