SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (tretji senat)
z dne 11. maja 2005(*)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prejšnja figurativna znamka, ki vsebuje izraz ‚capital markets CM‘ – Prijava figurativne znamke Skupnosti, ki vsebuje element ‚CM‘ – Relativni razlog za zavrnitev – Verjetnost zmede – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94“
V zadevi T-390/03,
CM Capital Markets Holding SA, s sedežem v Madridu (Španija), ki sta ga najprej zastopali N. Moya Fernández in J. Calderón Chavero, pozneje Calderón Chavero in T. Villate Consonni, odvetniki,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopata O. Montalto in I. de Medrano Caballero, zastopnika,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT je bila
Caja de Ahorros de Murcia, s sedežem v Murcii (Španija),
zaradi tožbe zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 17. septembra 2003 (zadeva R 244/2003-1) v zvezi s postopkom z ugovorom med CM Capital Markets Holding SA in Caja de Ahorros de Murcia,
SODIŠČE PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (tretji senat),
v sestavi M. Jaeger, predsednik, V. Tiili, sodnica, in O. Czúcz, sodnik,
sodni tajnik: B. Pastor, namestnica sodnega tajnika,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje dne 24. novembra 2003,
na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje dne 2. aprila 2004,
na podlagi obravnave z dne 28. oktobra 2004
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Dne 7. decembra 1999 je Caja de Ahorros de Murcia (v nadaljevanju: tožeča stranka) pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1), kot je bila spremenjena, zaprosila za registracijo znamke Skupnosti, figurativnega znaka v obliki kvadrata rdeče barve, prečrtanega z rumeno črto, v katerem sta črki „C“ in „M“ bele barve, ki je videti tako:
2 Ta prijava je bila vložena, da se določijo blago in storitve iz razredov od 1 do 42 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kot je bil spremenjen in dopolnjen.
3 Dne 23. oktobra 2000 je bila prijava znamke objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 84/2000.
4 Dne 23. januarja 2001 je CM Capital Markets Holding SA vložil ugovor zoper prijavljeno znamko, sklicujoč se na španske registracije št. 2.000.040, 2.000.041, 2.000.042 in 2.000.043 za storitve razredov 35, 36, 38 in 42 naslednje figurativne znamke (v nadaljevanju: prejšnja znamka):
5 Ugovor je temeljil na vseh s prejšnjo znamko varovanih storitvah in je bil vložen zoper del blaga in storitev, določenih v prijavi znamke Skupnosti. Navedeni razlogi so bili tisti iz člena 8(1)(a) in (b) ter (4) Uredbe št. 40/94.
6 Z odločbo z dne 27. januarja 2003 je oddelek za ugovore deloma sprejel ugovor glede storitev, ki se štejejo za enake ali podobne, torej storitve „Oglasna dejavnost, vodenje komercialnih poslov, poslovna administracija, pisarniški posli“ iz razreda 35; „Zavarovalništvo, finančni posli, denarni posli, posli v zvezi s posredovanjem nepremičnin“ iz razreda 36; „Telekomunikacije“ iz razreda 38; „Nudenje pravne pomoči, industrijske analize in raziskave“ iz razreda 42, ker je v španski javnosti obstajala verjetnost zmede za te storitve.
7 Dne 25. marca 2003 je tožeča stranka vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za ugovore.
8 Z odločbo z dne 17. septembra 2003 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je prvi odbor za pritožbe sprejel pritožbo in razveljavil odločbo oddelka za ugovore. Odbor za pritožbe je presodil, da med zadevnimi znaki ni bilo podobnosti, in je zato zanikal obstoj verjetnosti zmede.
Predlogi strank
9 Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi;
– posledično ugodi ugovoru;
– oddelku za ugovore UUNT naloži, da zavrne registracijo zadevne znamke;
– UUNT naloži plačilo stroškov.
10 UUNT Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– zavrne tožbo kot neutemeljeno;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
11 Med obravnavo je tožeča stranka odstopila od drugega predloga, torej glede popolne ugoditve ugovoru.
Pravno stanje
Dopustnost predlogov tožeče stranke
12 V tretjem predlogu tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj oddelku za ugovore UUNT naloži, naj zavrne registracijo zadevne znamke. Tožeča stranka tako v bistvu predlaga, da se UNNT naloži sodno prepoved, naj zavrne registracijo znamke, za katero se zahteva prijava za zadevne blago in storitve.
13 Glede tega je treba opozoriti, da mora v okviru tožbe, vložene pred sodnim organom Skupnosti zoper odločbo odbora za pritožbe UUNT slednji v skladu s členom 63(6) Uredbe št. 40/94 storiti vse, kar je potrebno, da izvrši sodbo Sodišča. Torej ni v pristojnosti Sodišča prve stopnje, da UUNT naloži sodno prepoved. Slednji mora v bistvu potegniti sklep iz izreka in obrazložitve sodbe Sodišča prve stopnje. Predlog tožeče stranke glede tega, da naj Sodišče prve stopnje naloži oddelku za ugovore UUNT, naj zavrne registracijo zadevne znamke, je torej nedopusten (sodbe Sodišča prve stopnje z dne 31. januarja 2001, Mitsubishi HiTec Paper Bielefeld proti UUNT (Giroform), T-331/99, Recueil, str. II-433, točka 33; z dne 23. oktobra 2002, Institut für Lernsysteme proti UUNT – Educational Services (ELS), T-388/00, Recueil, str. II-4301, točka 19, in z dne 27. februarja 2002, Eurocool Logistik proti UUNT (EUROCOOL), T-34/00, Recueil, str. II‑683, točka 12).
Temelj
14 Tožeča stranka navaja en sam tožbeni razlog, in sicer kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94.
Trditve strank
15 Tožeča stranka meni, da je odbor za pritožbe izvedel nepravilen preizkus verjetnosti zmede med znamkami, ki so predmet spora.
16 Trdi, da je presoja odbora za pritožbe glede razlik med znamkami napačna. Če je res, da prejšnjo znamko sestavljata tako element „CM“ kot tudi izraz „capital markets“, se naj zadnji ne bi upošteval, saj gre za generičen izraz za storitve, varovane s prejšnjo znamko.
17 Poleg tega je zatrjevala, da prijavljena znamka predstavlja najbolj razlikovalni del prejšnje znamke, kar ustvari verjetnost zmede, predvsem ker je oglaševanje zadevnih storitev glasovno, pisava in barve teh znamk pa v tem primeru niso pomembne.
18 Tožeča stranka poudarja pomembnost glasovnega elementa in njegovo prevlado nad vidnim elementom znamke zaradi obsega, ki ga predstavlja ustni prenos znamk na trgu z oglaševanjem in s potrošniki ob pridobitvah. Velike podobnosti glasovnega elementa med spornima znamkama naj ne bi bilo mogoče spregledati.
19 Tožeča stranka ugovarja pomnu, ki jo je odbor za pritožbe namenil barvam in pisavi spornih znamk, ki naj bi bili le dopolnilen vidik glede na dejstvo, da imata znamki skupen element „CM“ in da je področje njune uporabe enako ali zelo podobno, kar bi bilo odločilno glede na potrošnikov celostni pogled na zadevni znamki in bi lahko povzročilo verjetnost zmede.
20 Tožeča stranka se sklicuje na predhodno odločbo UUNT z dne 4. septembra 2002, izdano v zadevi R 223/2001-4, v kateri naj bi četrti odbor za pritožbe štel, da prejšnja znamka in znamka „CM 1824“ nista združljivi, ker je bil „CM prevladujoči element v obeh znamkah, kljub njunima različni pisavi in prikazu in čeprav so element „CM“ spremljali še drugi elementi. Odbor za pritožbe naj bi v tej odločbi povzel, da se je izraz „capital markets“ uporabljal za vse storitve, ki jih je varovala prejšnja znamka, in da naj je potrošniki ne bi sprejeli kot sestavni del slednje. Torej bi odbor za pritožbe moral šteti, da bi registracija nove zahteve povzročila verjetnost zmede.
21 Po mnenju tožeče stranke bi bilo po prenosu meril, določenih v tej odločbi, treba poudariti glasovno enakost prevladujočega elementa, „CM“ in enakost področja uporabe spornih znamk, tako da se potrdi verjetnost združevanja in zmede, ki obstajata med njima.
22 UUNT trdi, da odbor za pritožbe, s tem da je sklenil, da zadevni znaki niso bili niti enaki niti podobni in da zato ni šlo za verjetnost zmede iz člena 8(1) (b) Uredbe št. 40/94, ni zmotno uporabil prava niti napačno ugotovil dejanskega stanja ter je pravilno uporabil zakonodajo in sodno prakso Skupnosti.
Presoja Sodišča prve stopnje
23 Na podlagi člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 se na ugovor imetnika prejšnje znamke zavrne registracija za prijavljeno znamko, ker zaradi njene enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in zaradi enakosti ali podobnosti blaga in storitev, ki jih ti znamki določata, obstaja verjetnost zmede v javnosti na območju, kjer je prejšnja znamka varovana.
24 Na podlagi člena 8(2)(a)(ii) Uredbe št. 40/94 je treba kot prejšnje znamke šteti znamke, registrirane v državi članici, katerih datum vložitve je pred datumom prijave znamke Skupnosti.
25 V tem primeru je prejšnja znamka, na kateri je temeljil ugovor, varovana v Španiji. Zato je določitev morebitnega obstoja verjetnosti zmede med spornima znamkama treba upoštevati s stališča upoštevne javnosti v Španiji.
26 Sodišče prve stopnje je glede tega sprejelo opredelitev, ki jo je dal odbor za pritožbe glede ciljne javnosti. Ta je štela za pravilno, da so storitve, ki jih določata znamki, ki sta predmet tega spora, namenjene posebnemu izboru oseb, vključujoč po eni strani specialiste in po drugi strani osebe, ki potrebujejo poklicne nasvete na finančnem, pravnem ali komercialnem področju, kot so zlasti stranke bank ali pravnih pisarn. Gre za dovolj specializirane ali obveščene uporabnike. Poleg tega je treba povzeti, da tožeča stranka tej opredelitvi ne ugovarja.
27 Zato je treba šteti, da je verjetnost zmede treba presoditi glede na zelo pozornega in preudarnega španskega potrošnika.
28 Po ustaljeni sodni praksi je verjetnost zmede verjetnost, da lahko javnost misli, da zadevno blago in storitve izhajajo iz istega podjetja ali iz gospodarsko povezanih podjetij.
29 Po isti sodni praksi je treba verjetnost zmede presojati celostno, glede na dojemanje upoštevne javnosti zadevnih znakov in blaga ali storitev in upoštevajoč vse zadevne dejavnike v tem primeru, zlasti medsebojno odvisnost med podobnostjo znakov in podobnostjo določenega blaga ali storitev (glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 9. julija 2003, Laboratorios RTB proti UUNT – Giorgio Beverly Hills (GIORGIO BEVERLY HILLS), T-162/01, Recueil, str. II‑2821, točke od 31 od 33, in navedeno sodno prakso).
30 Najprej je treba povedati, da gotovo obstaja enakost med storitvami, ki jih pokrivajo zadevne znamke.
31 V teh razmerah je izid tožbe odvisen od stopnje podobnosti zadevnih znakov. Preučiti je torej treba, ali je stopnja podobnosti med zadevnimi znaki dovolj velika, da se lahko dopusti obstoj verjetnosti zmede med znamkama.
32 Kot izhaja iz ustaljene sodne prakse, mora celostna presoja verjetnosti zmede glede vidne, glasovne in pojmovne podobnosti spornih znakov temeljiti na njihovem splošnem vtisu, upoštevajoč zlasti njihove bistvene in razlikovalne elemente (glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 14. oktobra 2003, Phillips-Van Heusen proti UUNT – Pash Textilvertrieb und Einzelhandel (BASS), T-292/01, še neobjavljena v Recueil, točka 47, in navedeno sodno prakso).
33 Izvesti je torej treba primerjavo spornih znakov v vidnem, glasovnem in pojmovnem smislu.
34 Najprej je treba glede vidne primerjave spornih znamk spomniti, da je odbor za pritožbe povzel, da je bil v prejšnji znamki znak sestavljen iz dveh elementov, in sicer iz izraza „capital markets“, izpisanega v črni ležeči pisavi, in iz črk „C“ in „M“, eno nad drugo, medtem ko je bila prijavljena znamka, sestavljena le iz črk „C“ in „M“ v normalni pisavi, bele barve, v rdečem kvadratu, prečrtanem z rumeno črto. Odbor za pritožbe je poleg tega v izpodbijani odločbi ugotovil, da črki „C“ in „M“ prijavljene znamke nista bili ena nad drugo, ampak poravnani, da sta bili izpisani v kvadratu žive barve in da sta bili bele barve, medtem ko sta bili črki prejšnje znamke črne barve. Po mnenju odbora za pritožbe je vidni vtis, ki ga ustvarjata ti znamki, popolnoma drugačen in ta drugačnost je še večja zaradi prisotnosti izraza „capital markets“ v prejšnji znamki.
35 Takoj je treba ugotoviti, da so s prijavljeno znamko zahtevani figurativni elementi posebna grafična celota, ki je drugačna kot tista, ki jo ustvarja prejšnja znamka. V bistvu, kot je pravilno navedel odbor za pritožbe, črki „C“ et „M“ nista ena nad drugo, temveč sta poravnani in izpisani v kvadratu žive barve. Poleg tega sta bele barve, medtem ko sta v prejšnji znamki črki črne barve.
36 Sicer je izraz „capital markets“ pomemben v vidnem dojemanju prejšnje znamke, upoštevajoč njegov položaj, ki je na začetku, torej na vidnejšem mestu, in je zato takoj opazen.
37 Gotovo se pomembnost izraza „capital markets“ zmanjša zaradi dejstva, da ima sugestivni učinek storitev, varovanih s prejšnjo znamko. Tako je prevladujoč element v obeh znamkah, kljub drugačni pisavi in predstavitvi, element „CM“. Zmanjšana pomembnost izraza „capital markets“ zato lahko sproži določeno vidno podobnost med zadevnima znamkama.
38 Vendar ima ta vidna podobnost zgolj majhno posledico. V bistvu se element „CM“ v vsakem znaku predstavi v različni sestavi, s popolnoma različnimi barvami in črkami.
39 Iz teh ugotovitev izhaja, da čeprav imata obe znamki skupni element „CM“, med njima obstajajo nezanemarljive vidne razlike. Zato v globalnem vidnem dojemanju zadevnih znakov obstoj določenih elementov v vsakem znaku povzroči, da je vtis celote vsakega znaka različen.
40 Zato si, kot je pravilno presodil odbor za pritožbe, zadevni znaki, ki se ocenjujejo kot celota, vidno niso podobni.
41 Drugič je treba glede glasovne primerjave najprej opozoriti, da tožeča stranka zatrjuje pomembnost glasovnega elementa in njegovo prevlado nad vidnim elementom glede uporabe znamk na trgu in v oglaševanju. Trdi, da se velike podobnosti glasovnega elementa spornih znamk ne bi smelo zanemariti.
42 Dalje je treba ugotoviti, da odbor za pritožbe ni izvedel posebne primerjave zadevnih znakov v glasovnem smislu.
43 Glede tega je treba na splošno povedati, da sta znamki podobni, ker s stališča upoštevne javnosti med njima obstaja vsaj delna enakost glede enega ali več upoštevnih vidikov (sodbi Sodišča prve stopnje z dne 23. oktobra 2002, Matratzen Concord proti UUNT – Hukla Germany (MATRATZEN), T‑6/01, Recueil, str. II-4335, točka 30, in z dne 25. novembra 2003, Oriental Kitchen proti UUNT – Mou Dybfrost (KIAP MOU), T-286/02, še neobjavljena v Recueil, točka 38).
44 V tem primeru je treba povzeti, da je element „CM“ hkrati verbalni element prijavljene znamke in eden izmed verbalnih elementov iz prejšnje znamke. Vendar glede na sodno prakso ta ugotovitev sama po sebi ni dovolj, da bi se štelo, da sta zadevni znamki, ki se ju prečuje vsako v svoji celoti, podobni (sodba MATRATZEN, točka 43 zgoraj, točka 31).
45 V bistvu mora, kot je bilo že opozorjeno, presoja podobnosti med obema znamkama temeljiti na njunem celotnem vtisu, upoštevajoč zlasti njune razlikovalne in prevladujoče elemente (glej po analogiji sodbi Sodišča z dne 11. novembra 1997, SABEL, C-251/95, Recueil, str. I‑6191, točka 23, in z dne 22. junija 1999, Lloyd Schuhfabrik Meyer, C-342/97, Recueil, str. I-3819, točka 25).
46 Po mnenju sodne prakse se sestavljena znamka lahko šteje kot analogna drugi znamki, podobna ali enaka enemu izmed sestavnih delov sestavljene znamke le, če je ta sestavni del prevladujoči elemet v celotnem vtisu, ki ga ustvari sestavljena znamka (sodba MATRATZEN, točka 43 zgoraj, točka 33).
47 Sodna praksa je podrobneje določila, da tako gledanje ne more upoštevati le enega dela sestavljene znamke in ga primerjati z drugo znamko. Nasprotno je treba izvesti takšno primerjavo tako, da se preuči zadevne znamke, in sicer vsako v svoji celoti. Vendar to ne izključuje, da nad celotnim vtisom, ki ga sestavljena znamka lahko ustvari v spominu upoštevne javnosti, v določenih okoliščinah lahko prevlada eden ali več njenih delov (sodba MATRATZEN, točka 43 zgoraj, točka 34).
48 Poleg tega je treba spomniti, da na splošno ciljna javnost ne bo štela opisnega elementa, ki je del sestavljene znamke, kot razlikovalnega in prevladujočega elementa celotnega vtisa, ki ga ta znamka ustvari (glej, v tem smislu, sodbi Sodišča prve stopnje z dne 3. julija 2003, Alejandro proti UUNT – Anheuser-Busch (BUDMEN), T-129/01, Recueil, str. II‑2251, točka 53, in z dne 6. julija 2004, Grupo El Prado Cervera proti UUNT – Héritiers Debuschewitz (CHUFAFIT), T-117/02, še neobjavljena v Recueil, točka 51).
49 V tem primeru je treba ugotoviti, da ima izraz „capital markets“ sugestivni učinek storitev, določenih s prejšnjo znamko. Zato je prevladujoči element v tej znamki element „CM“.
50 Ker je bila prijavljena znamka v glasovnem smislu enaka prevladujočemu elementu prejšnje znamke, obstaja glasovna podobnost med zadevnimi znaki.
51 Gotovo je treba povedati, kot zatrjuje UUNT, da glede zadevnih znamk obstajajo določene glasovne razlike. V bistvu je po eni strani v španski izgovarjavi prejšnja znamka sestavljena iz petih zlogov („ca‑pi-tal-mar-kets“) in iz dveh fonemov („ce-eme“), medtem ko prijavljena znamka vsebuje le dva fonema („ce-eme“). Po drugi strani pet začetnih zlogov („ca-pi-tal-mar-kets“) prejšnje znamke zveni popolnoma drugače kot fonemi prijavljene znamke.
52 Vendar je treba ugotoviti, da te razlike izhajajo iz dejstva, da je prejšnja znamka sestavljena iz celote, ki ga sestavlja element „CM“ in izraz „capital markets“. Glede tega je treba opozoriti, da ima izraz „capital markets“ sugestivni učinek storitev, ki jih pokriva prejšnja znamka, in je zato njegova pomembnost zmanjšana.
53 Iz teh ugotovitev izhaja, da je za zadevne znake, ki jih preučujemo kot celoto, značilna določena glasovna podobnost.
54 Tretjič je treba glede pojmovne primerjave zadevnih znakov določiti, da tožeča stranka zatrjuje, da naj se izraz „capital markets“ prejšnje znamke ne bi upošteval, saj gre za generičen izraz za s to znamko varovane storitve.
55 V izpodbijani odločbi odbor za pritožbe ni izvedel nobene primerjave zadevnih znakov s semantičnega vidika. Vendar je v okviru razlikovalne analize prejšnje znamke določil, da se ni zanemaril izraz „capital markets“, katerega namen ni le ta, da označi sektor dejavnosti, ki jo opravlja to podjetje, temveč tudi, da z elementom „CM“ pomaga določiti tržni izvor ponujenih storitev tako, da bo potrošnik določil, omenil in si zapomnil prejšnjo znamko pod izrazom „capital markets CM“ in ne le zgolj kot element „CM“.
56 Glede tega je treba najprej vztrajati pri okoliščini, da je prevladujoči elemet prejšnje znamke element „CM“, ker ima izraz „capital markets“ sugestivni učinek storitev, varovanih z znamko.
57 Vendar je v tem primeru kljub dejstvu, da se izraz „capital markets“ ne more šteti kot prevladujoči element prejšnje znamke, treba ugotoviti, kot je ugotovil UUNT, da je ta izraz lahko upošteven element za pojmovno analizo zadevnih znamk.
58 V bistvu je treba najprej povedati, da če zadevna javnost pozna smisel izraza „capital markets“, se ji bosta zadevni znamki v pojmovnem smislu zdeli različni, in da če ga ne pozna, ne bo videla niti pojmovne sočasnosti med njima, upoštevajoč, da nobena od njih zanjo nima pomena.
59 Drugič, ker prevladujoči element prejšnje znamke, torej element „CM“, nima nobene semantične vrednosti, iz tega izhaja, da izraz „capital markets“ kljub opisnemu značaju storitev, ki jih pokriva znamka, vidi s pojmovnega stališča svojo povečano pomembnost. Glede tega je treba povedati, kot zatrjuje UUNT, da izraz „capital markets“, ki se nanaša na trge kapitala v angleščini, lahko zadevna javnost poveže z elementom, ki spremlja ta izraz, torej „CM“. Tako lahko izraz „capital markets“ za element „CM“ ustvari semantično vrednost, s tem da ustvari idejo finančnih trgov. Nasprotno element „CM“ prijavljene znamke načeloma sam po sebi nima nikakršnega pomena.
60 Tretjič je treba dodati, da ni treba popolnoma izključiti, da ciljna javnost lahko vzpostavi pojmovno vez med prijavljeno znamko in podjetjem, ki ponuja storitve, določene s to znamko, pri čemer je „CM“ skrajšana oznaka firme tožeče stranke, Caja de Ahorros de Murcia. Glede tega je treba upoštevati dejstvo, da upoštevno javnost sestavlja tudi poseben izbor oseb, torej zelo pozorna in preudarna javnost.
61 Iz teh ugotovitev izhaja, da si zadevni znaki niso pojmovno podobni.
62 Potem ko je bila izvedena primerjava spornih znakov v vidnem, glasovnem in pojmovnem smislu, je treba še opomniti, da iz sodne prakse Sodišča izhaja, da je treba razlikovalni značaj prejšnje znamke, če ta izhaja iz bistvenih lastnosti te znamke ali iz njenega ugleda, upoštevati za presojo, ali je podobnost med blagom in storitvami, določenimi z obema znamkama, dovolj velika za nastop verjetnosti zmede (glej po analogiji sodbi Sodišča z dne 29. septembra 1998, Canon, C-39/97, Recueil, str. I-5507, točki 18 in 24, in Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 45 zgoraj, točka 20). Poleg tega je Sodišče menilo, da ker je bila verjetnost zmede toliko večja, kot je pomemben razlikovalni značaj prejšnje znamke (glej po analogiji sodbo SABEL, točka 45 zgoraj, točka 24), uživajo znamke, ki imajo večji razlikovalni značaj, bodisi bistveno bodisi zaradi poznavanja teh znamk na trgu, širše varstvo kot znamke z manjšim razlikovalnim značajem (glej po analogiji zgoraj navedeni sodbi Canon, točka 18, in Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 45 zgoraj, točka 20).
63 Glede tega je treba povedati, da tožeča stranka ne ugovarja presojam odbora za pritožbe v izpodbijani odločbi glede razlikovalnega značaja prejšnje znamke. Treba je spomniti, da je odbor za pritožbe ugotovil, da se strinja z analizo, ki jo je izvedla tožeča stranka, po kateri je imela prejšnja znamka manjši razlikovalni značaj.
64 Treba je upoštevati, da prejšnja znamka nima večjega razlikovalnega značaja.
65 Kot izhaja iz zgornjih ugotovitev, je treba celostno presojo verjetnosti zmede oceniti glede na zelo pozornega in preudarnega španskega potrošnika, da obstaja enakost med storitvami, pokritimi z zadevnimi znamkami, da zadevni znaki niso niti vidno niti pojmovno podobni, vendar da obstaja določena glasovna podobnost med obema znamkama, in nazadnje, da ta prejšnja znamka nima večjega razlikovalnega značaja.
66 Upoštevajoč skupek teh okoliščin je treba povedati, da stopnja podobnosti med zadevnimi znamkami ni dovolj velika, da bi se lahko štelo, da med njimi obstaja verjetnost zmede. V bistvu je treba, brez potrebne preučitve trditve, ki jo navaja tožeča stranka glede prevlade glasovnega elementa znamke glede na vidni element, ugotoviti, da v vsakem primeru vidne in pojmovne razlike med zadevnimi znaki lahko nevtralizirajo zgoraj navedeno glasovno podobnost.
67 Ta sklep še okrepi dejstvo, da je upoštevna javnost visoko specializirana na področju zadevnih storitev in je zato lahko pozornejša pri izbiri teh storitev.
68 Končno je treba glede domnevne različne prakse odločanja UUNT spomniti, da je treba zakonitost odločb odborov za pritožbe presojati le na podlagi Uredbe št. 40/94, kot jo razlaga sodni organ Skupnosti, in ne na podlagi predhodne prakse odločanja pred UUNT (glej sodbo CHUFAFIT, točka 48 zgoraj, točka 57, in navedeno sodno prakso). Zato trditev o morebitni neskladnosti izpodbijane odločbe z odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT v zadevi R 223/2001-4 nima učinka in je ni mogoče upoštevati.
69 Upoštevajoč zgoraj navedeno je odbor za pritožbe pravilno presodil, da med zadevnima znamkama ni bilo verjetnosti zmede.
70 Iz tega izhaja, da je treba tožbo zavrniti.
Stroški
71 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Tožeča stranka ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi UUNT naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE PRVE STOPNJE (tretji senat)
razsodilo:
1) Tožba se zavrne.
2) Tožeči stranki se naloži plačilo stroškov.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 11. maja 2005.