Začasna izdaja
SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (prvi razširjeni senat)
z dne 22. aprila 2016(*)
„Državne pomoči – Direktiva 92/81/EGS – Trošarine za mineralna olja – Mineralna olja, ki se uporabljajo kot gorivo pri proizvodnji aluminijevega oksida – Oprostitev plačila trošarine – Legitimno pričakovanje – Pravna varnost – Razumni rok“
V zadevi T‑56/06 RENV II,
Francoska republika, ki jo zastopajo G. de Bergues, D. Colas in R. Coesme, agenti,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopajo V. Di Bucci, N. Khan, G. Conte, D. Grespan in K. Walkerová, agenti,
tožena stranka,
zaradi predloga za razglasitev ničnosti člena 5 Odločbe Komisije z dne 7. decembra 2005 o oprostitvi plačila trošarine za mineralna olja, ki se uporabljajo kot gorivo pri proizvodnji aluminijevega oksida v regiji Gardanne, v regiji Shannon in na Sardiniji, ki se izvaja v Franciji, na Irskem in v Italiji (2006/323/ES) (UL 2006, L 119, str. 12), v delu, v katerem Francoski republiki nalaga, naj zagotovi vračilo s skupnim trgom nezdružljive državne pomoči, ki jo je med 3. februarjem 2002 in 31. decembrom 2003 dodelila tako, da je mineralna olja, ki se uporabljajo kot gorivo pri proizvodnji aluminijevega oksida v regiji Gardanne (Francija), oprostila plačila trošarine,
SPLOŠNO SODIŠČE (prvi razširjeni senat)
v sestavi H. Kanninen, predsednik, I. Pelikánová (poročevalka), sodnica, E. Buttigieg, S. Gervasoni in L. Madise, sodniki,
sodna tajnica: S. Bukšek Tomac, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 6. marca 2015
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
Sporna oprostitev
1 Aluminijev oksid (glinica) je bel prašek, ki se v glavnem uporablja v talilnicah za proizvodnjo aluminija. Proizvaja se iz boksitne rude s postopkom rafiniranja, pri čemer zadnja faza sestoji iz kalcinacije. Več kot 90 % kalciniranega aluminijevega oksida se uporabi pri spajanju aluminija. Ostanek se predela in uporabi pri kemijskih postopkih. Obstajata dva ločena trga proizvodov, in sicer trg aluminijevega oksida, primernega za talilnice, in aluminijevega oksida, primernega za kemično uporabo. Mineralna olja je mogoče uporabljati kot gorivo pri proizvodnji aluminijevega oksida.
2 Na Irskem, v Italiji in v Franciji je samo po en proizvajalec aluminijevega oksida. V Franciji je to družba Alcan Inc., ki ima sedež v regiji Gardanne. Proizvajalci aluminijevega oksida so tudi v Nemčiji, Španiji, Grčiji, na Madžarskem in v Združenem kraljestvu.
3 Od leta 1997 Francoska republika mineralna olja, ki se uporabljajo kot gorivo pri proizvodnji aluminijevega oksida v regiji Gardanne, oprošča plačila trošarine (v nadaljevanju: sporna oprostitev). Sporna oprostitev je bila v francosko pravo uvedena s členom 6 loi n° 97‑1239 portant loi de finances rectificative pour 1997 (zakon št. 97‑1239 o spremembi zakona o financah za leto 1997) z dne 29. decembra 1997 (JORF z dne 30. decembra 1997, str. 19101).
4 Uporaba francoske oprostitve v regiji Gardanne je bila do 31. decembra 1998 odobrena z Odločbo Sveta 97/425/ES z dne 30. junija 1997, ki je državam članicam dovoljevala, da za nekatera mineralna olja, če so uporabljena v posebne namene, še naprej uporabljajo obstoječe nižje trošarinske stopnje ali oprostitve plačila trošarine v skladu s postopkom iz Direktive 92/81/EGS (UL L 182, str. 22). Svet Evropske unije je z Odločbo 1999/255/ES z dne 30. marca 1999, ki določenim državam članicam v skladu z Direktivo 92/81/EGS dovoljuje, da za nekatera mineralna olja, če so uporabljena v posebne namene, uporabijo ali še naprej uporabljajo obstoječe nižje trošarinske stopnje ali oprostitve plačila trošarine, in spreminja Odločbo 97/425 (UL L 99, str. 26), odobritev podaljšal do 31. decembra 1999. Svet je odobritev ponovno podaljšal do 31. decembra 2000, z Odločbo 1999/880/ES z dne 17. decembra 1999, ki državam članicam dovoljuje, da za nekatera mineralna olja, če so uporabljena v posebne namene, uporabijo ali še naprej uporabljajo obstoječe nižje trošarinske stopnje ali oprostitve plačila trošarine v skladu s postopkom iz Direktive 92/81/EGS (UL L 331, str. 73).
5 Z Odločbo Sveta 2001/224/ES z dne 12. marca 2001 o nižjih trošarinskih stopnjah in oprostitvah plačila trošarine za nekatera mineralna olja, če so uporabljena v posebne namene (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 342), kar je zadnja odločba o sporni oprostitvi, je bila ta odobritev podaljšana do 31. decembra 2006. V točki 5 obrazložitve te odločbe je navedeno, da ta odločba „ne vpliva na izid morebitnih postopkov, izvedenih [zlasti] na podlagi členov 87 [ES] in 88 [ES], ki se nanašajo na izkrivljanje delovanja enotnega trga“ in da „[n]e razveljavlja zahteve, da morajo države članice v skladu s členom 88 [ES] Komisijo obvestiti o primerih morebitne državne pomoči“.
Upravni postopek
6 Komisija Evropskih skupnosti je z dopisom z dne 2. junija 1998 od francoskih organov zahtevala informacije, da bi preverila, ali sporna oprostitev spada na področje uporabe členov 87 ES in 88 ES. Francoska republika je po tem, ko je 10. julija 1998 zaprosila za podaljšanje roka za odgovor, čemur je bilo ugodeno 24. julija 1998, odgovorila z dopisom z dne 7. avgusta 1998.
7 Komisija je v dopisu z dne 17. julija 2000 od Francoske republike zahtevala, naj ji priglasi sporno oprostitev. Francoski organi so z dopisom z dne 4. septembra 2000 odgovorili, da po njihovem mnenju sporna oprostitev ne pomeni državne pomoči in je torej ni treba priglasiti. Komisija je Francosko republiko z dopisom z dne 27. septembra 2000 pozvala, naj ji predloži dodatne informacije. Francoski organi so na ponovni poziv Komisije z dne 20. novembra 2000 odgovorili 8. decembra 2000.
8 Komisija je z Odločbo C(2001) 3295 z dne 30. oktobra 2001 v zvezi s sporno oprostitvijo sprožila postopek na podlagi člena 88(2) ES (v nadaljevanju: formalni postopek preiskave). Ta odločba je bila Francoski republiki vročena z dopisom z dne 5. novembra 2001 in je bila 2. februarja 2002 objavljena v Uradnem listu Evropskih skupnosti (UL C 30, str. 21).
9 Komisija je z dopisi z dne 26. in 28. februarja ter 1. marca 2002 prejela pripombe družb Aughinish Alumina Ltd, Eurallumina SpA in Alcan ter Evropskega združenja za aluminij (European Aluminium Association). Francoski republiki so bile pripombe posredovane 26. marca 2002.
10 Francoska republika je po tem, ko je z dopisom z dne 21. novembra 2001 prosila za podaljšanje roka za odgovor, kar ji je bilo odobreno 29. novembra 2001, svoje pripombe navedla v dopisu z dne 12. februarja 2002.
Odločba aluminijev oksid I
11 Komisija je 7. decembra 2005 sprejela Odločbo 2006/323/ES o oprostitvi plačila trošarine za mineralna olja, ki se uporabljajo kot gorivo pri proizvodnji aluminijevega oksida v regiji Gardanne, v regiji Shannon in na Sardiniji, ki se izvaja v Franciji, na Irskem in v Italiji (UL 2006, L 119, str. 12, v nadaljevanju: Odločba aluminijev oksid I).
12 Odločba aluminijev oksid I se nanaša na obdobje pred 1. januarjem 2004, ko se je začela uporabljati Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 405), s katero sta bili z učinkom od 31. decembra 2003 razveljavljeni Direktiva Sveta 92/81/EGS z dne 19. oktobra 1992 o usklajevanju struktur trošarin za mineralna olja (UL L 316, str. 12) in Direktiva Sveta 92/82/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju stopenj trošarine za mineralna olja (UL L 316, str. 19) (točka 57 obrazložitve). Vendar je z bil njo formalni postopek preiskave razširjen na obdobje po 31. decembru 2003 (točka 92 obrazložitve).
13 V izreku Odločbe aluminijev oksid I je med drugim določeno:
„Člen 1
Oprostitve plačila trošarine, ki so jih do 31. decembra 2003 odobrile Francija, Irska in Italija glede težkih kurilnih olj, uporabljenih v proizvodnji aluminijevega oksida, pomenijo državno pomoč v smislu člena 87(1) [ES].
Člen 2
Pomoč, dodeljena med 17. julijem 1990 in 2. februarjem 2002, kolikor je nezdružljiva s skupnim trgom, se ne povrne, saj bi bilo to v nasprotju s splošnimi načeli prava Skupnosti.
Člen 3
Pomoč, navedena v členu 1, dodeljena med 3. februarjem 2002 in 31. decembrom 2003, je združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3) [ES], kolikor upravičenci plačajo najmanj stopnjo 13,01 EUR na 1000 kg težkega kurilnega olja.
Člen 4
Pomoč […], dodeljena med 3. februarjem 2002 in 31. decembrom 2003, je nezdružljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3) [ES], kolikor upravičenci niso plačali najmanj stopnje 13,01 EUR na 1000 kg težkega kurilnega olja.
Člen 5
1. Francija, Irska in Italija bodo sprejele vse potrebne ukrepe, da bodo upravičenci vrnili nezdružljivo pomoč, navedeno v členu 4.
[…]
5. Francija, Irska in Italija v dveh mesecih od uradnega obvestila o tej odločbi od upravičencev nezdružljive pomoči, navedenih v členu 4, zahtevajo vračilo nezakonito dodeljene pomoči, skupaj s pripadajočimi obrestmi.“
Postopek in predlogi strank
14 Francoska republika je 17. februarja 2006 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo, vpisano pod opravilno številko T‑56/06.
15 Na podlagi člena 14 Poslovnika Splošnega sodišča z dne 2. maja 1991 in na predlog drugega senata je Splošno sodišče po opredelitvi strank v skladu s členom 51 tega poslovnika odločilo, da se ta zadeva odstopi v odločanje razširjenemu senatu.
16 Predsednik drugega razširjenega senata Splošnega sodišča je s sklepom z dne 24. maja 2007 po opredelitvi strank sklenil, da se v skladu s členom 50 Poslovnika z dne 2. maja 1991 zadeva T‑56/06 za ustni postopek združi z zadevami T‑50/06, T‑60/06, T‑62/06 in T‑69/06 (v nadaljevanju: zadeve aluminijev oksid I).
17 Splošno sodišče je s sodbo z dne 12. decembra 2007, Irska in drugi/Komisija (T‑50/06, T‑56/06, T‑60/06, T‑62/06 in T‑69/06, EU:T:2007:383), zadeve aluminijev oksid I združilo za izdajo sodbe, Odločbo aluminijev oksid I razglasilo za nično in v zadevi T‑62/06 tožbo v preostalem delu zavrnilo.
18 Komisija je 26. februarja 2008 zoper to sodbo Splošnega sodišča vložila pritožbo.
19 Sodišče je s sodbo z dne 2. decembra 2009, Komisija/Irska in drugi (C‑89/08 P, ZOdl., EU:C:2009:742), razveljavilo zgoraj v točki 17 navedeno sodbo Irska in drugi/Komisija (EU:T:2007:383) in v delu, v katerem je Splošno sodišče Odločbo aluminijev oksid I razglasilo za nično, zadeve aluminijev oksid I vrnilo Splošnemu sodišču v razsojanje in pridržalo odločitev o stroških.
20 Po izdaji zgoraj v točki 19 navedene sodbe Komisija/Irska in drugi (EU:C:2009:742) in v skladu s členom 118(1) Poslovnika z dne 2. maja 1991 so bile zadeve aluminijev oksid I s sklepom predsednika Splošnega sodišča z dne 18. decembra 2009 dodeljene drugemu razširjenemu senatu.
21 V skladu s členom 119(1) Poslovnika z dne 2. maja 1991sta stranki predložili pisna stališča, in sicer Francoska republika 16. februarja 2010 in Komisija 28. aprila 2010. Francoska republika je v pisnih stališčih glede na zgoraj v točki 19 navedeno sodbo Komisija/Irska in drugi (EU:C:2009:742) navedla, da se odpoveduje drugemu tožbenemu razlogu, ki se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve.
22 Zadeve aluminijev oksid I so bile s sklepom predsednika drugega razširjenega senata z dne 1. marca 2010 združene za pisni in ustni postopek ter izdajo sodbe. S sklepom predsednika Splošnega sodišča z dne 20. septembra 2010 so bile zadeve aluminijev oksid I dodeljene četrtemu razširjenemu senatu.
23 Splošno sodišče je s sodbo z dne 21. marca 2012, Irska/Komisija (T‑50/06 RENV, T‑56/06 RENV, T‑60/06 RENV, T‑62/06 RENV in T‑69/06 RENV, ZOdl., EU:T:2012:134), razglasilo ničnost Odločbe, ker je bilo v njej ugotovljeno – oziroma je temeljila na ugotovitvi – da so oprostitve plačila trošarin za mineralna olja, ki se uporabljajo kot gorivo pri proizvodnji aluminijevega oksida, ki so jih Francoska republika, Irska in Italijanska republika odobrile do 31. decembra 2003 (v nadaljevanju: oprostitve plačila trošarin), državne pomoči v smislu člena 87(1) ES, in ker je bilo v njej odrejeno, naj Francoska republika, Irska in Italijanska republika sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev vračila teh oprostitev od njihovih prejemnikov, če ti niso plačali trošarine po stopnji vsaj 13,01 EUR na 1000 kg težkega kurilnega olja.
24 Komisija je 1. junija 2012 zoper to sodbo Splošnega sodišča vložila pritožbo.
25 Sodišče je s sodbo z dne 10. decembra 2013, Komisija/Irska in drugi (C‑272/12 P, ZOdl., EU:C:2013:812), razveljavilo zgoraj v točki 23 navedeno sodbo Irska/Komisija (EU:T:2012:134), vrnilo zadeve aluminijev oksid I vrnilo Splošnemu sodišču v razsojanje in pridržalo odločitev o stroških.
26 Po izdaji zgoraj v točki 25 navedene sodbe Komisija/Irska in drugi (EU:C:2013:812) so bile zadeve aluminijev oksid I s sklepoma predsednika Splošnega sodišča z dne 21. januarja in 10. marca 2014 dodeljene prvemu senatu.
27 V skladu s členom 119(1) Poslovnika z dne 2. maja 1991 sta stranki predložili pisna stališča, in sicer Francoska republika 20. februarja 2014 in Komisija 8. aprila 2014. Francoska republika je v pisnih stališčih glede na zgoraj v točki 25 navedeno sodbo Komisija/Irska in drugi (EU:C:2013:812) navedla, da se odpoveduje prvemu tožbenemu razlogu, ki se nanaša na kršitev pojma državne pomoči v smislu člena 87(1) ES, in je tožbene razloge omejila na predlog za razglasitev ničnosti člena 5 Odločbe aluminijev oksid I v delu, v katerem ji je s tem členom naloženo, naj zagotovi vračilo nezdružljive državne pomoči, ki jo je med 3. februarjem 2002 in 31. decembrom 2003 dodelila na podlagi sporne oprostitve (v nadaljevanju: sporna pomoč), in na predlog, naj se Komisiji naloži plačilo stroškov. Komisija je v pisnih stališčih to vzela na znanje.
28 Zadeve aluminijev oksid I so bile s sklepom predsednika Splošnega sodišča z dne 30. septembra 2014 v skladu s členom 118(1) Poslovnika z dne 2. maja 1991 dodeljene prvemu razširjenemu senatu.
29 Splošno sodišče je na podlagi poročila sodnice poročevalke odločilo, da začne ustni postopek.
30 Stranki sta na obravnavi 6. marca 2015 ustno podali navedbe in odgovorili na ustna vprašanja Splošnega sodišča.
31 Francoska republika Splošnemu sodišču v bistvu predlaga, naj:
– člen 5 Odločbe aluminijev oksid I razglasi za ničen v delu, v katerem nalaga zagotovitev vračila sporne pomoči (v nadaljevanju: izpodbijana odločba);
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
32 Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne in
– Francoski republiki naloži plačilo stroškov.
Pravo
33 Francoska republika v podporo tej tožbi navaja samo še en tožbeni razlog, ki ustreza tretjemu razlogu iz tožbe in s katerim trdi, da je Komisija s sprejetjem sporne odločbe kršila načela varstva legitimnih pričakovanj, pravne varnosti ter spoštovanja razumnih rokov.
34 Francoska republika se v podporo svojemu tožbenemu razlogu, s katerim zatrjuje kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj, pravne varnosti ter spoštovanja razumnih rokov, na prvem mestu sklicuje na točki 98 in 99 obrazložitve Odločbe aluminijev oksid I, v katerih Komisija priznava obstoj izjemnih okoliščin, ki na podlagi člena 14(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [88 ES] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 339) in na podlagi ustaljene sodne prakse pomenijo oviro za vračilo sporne pomoči.
35 Na drugem mestu se sklicuje na Odločbo 2001/224, s katero ji je bila dovoljena nadaljnja uporaba sporne oprostitve do 31. decembra 2006, in na člen 18(1) Direktive 2003/96, s katerim je bila ta odločba potrjena, ki naj bi predstavljala oviro za to, da bi Komisija lahko štela, da prejemnica sporne pomoči, to je družba Alcan, po objavi odločitve o začetku formalnega postopka preiskave v Uradnem listu 2. februarja 2002 ni mogla več legitimno pričakovati, da je ta pomoč zakonita.
36 Na tretjem mestu se Francoska republika sklicuje na to, da je imela družba Alcan zaradi zamude Komisije pri sprejetju Odločbe aluminijev oksid I legitimno pričakovanje, da je sporna pomoč zakonita, saj je bila odločba sprejeta šele 7. decembra 2005, čeprav je Komisija že februarja 2002 objavila odločitev o uvedbi formalnega postopka preiskave in prejela zadnja stališča strank ter čeprav načeli pravne varnosti in spoštovanja razumnih rokov nasprotujeta temu, da bi v neskončnost zavlačevala z izvajanjem svojih pristojnosti na področju državnih pomoči.
37 Na četrtem mestu se Francoska republika sklicuje na to, da Komisija tega skoraj štiriletnega obdobja preiskave ne more upravičiti s posebno zahtevnostjo zadeve, ker ni pojasnila, zakaj naj bi bila presoja združljivosti oprostitve plačila trošarin s členom 87 ES in, natančneje, s skupnostnimi pravili o državnih pomočeh za varstvo okolja iz let 1994 in 2001 posebej težavna in glede na to, da je bila Komisija z oprostitvami plačila trošarin že dolgo seznanjena.
38 Na petem mestu se Francoska republika opira na sodno prakso, ki daje sodiščem Evropske unije – tudi po začetku veljavnosti Uredbe št. 659/1999 – možnost, da presodijo, ali je formalni postopek preiskave, ki ga je vodila Komisija, trajal razumno dolgo. Po njenem mnenju člena 15 Uredbe št. 659/1999, ki za vračilo pomoči določa desetletni zastaralni rok, ni mogoče razlagati tako, da Komisijo pooblašča, da preiskavo združljivosti pomoči opravi v enakem roku, ne da bi se pri tem kršil 18‑mesečni instrukcijski rok za preiskavo, ki je izrecno določen v členu 15 iste uredbe.
39 Komisija trdi, da tožbeni razlog ni utemeljen.
40 Uvodoma je treba opozoriti, da v skladu s členom 14(1) Uredbe št. 659/1999 Komisija ne sme zahtevati vračila pomoči, če bi bilo to v nasprotju s splošnim načelom prava Unije.
41 V tem primeru Francoska republika meni ravno to, da je izpodbijana odločba v nasprotju z načeli varstva legitimnih pričakovanj, pravne varnosti ter spoštovanja razumnih rokov.
42 V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da načelo varstva legitimnih pričakovanj, ki je temeljno načelo prava Unije (sodba z dne 14. oktobra 1999, Atlanta/Evropska skupnost, C‑104/97 P, Recueil, EU:C:1999:498, točka 52) vsakemu gospodarskemu subjektu, pri katerem je institucija vzbudila legitimna pričakovanja, omogoča, da se nanje sklicuje (sodbe z dne 11. marca 1987, Van den Bergh en Jurgens in Van Dijk Food Products (Lopik)/EGS, 265/85, Recueil, EU:C:1987:121, točka 44; z dne 24. marca 2011, ISD Polska in drugi/Komisija, C‑369/09 P, ZOdl., EU:C:2011:175, točka 123, in z dne 27. septembra 2012, Producteurs de légumes de France/Komisija, T‑328/09, EU:T:2012:498, točka 18). Vendar, če lahko razumen in preudaren gospodarski subjekt predvidi, da bodo institucije sprejele ukrep, ki lahko vpliva na njegove interese, se ob sprejetju ukrepa na to načelo ne more sklicevati (glej sodbi z dne 1. februarja 1978, Lührs, 78/77, Recueil, EU:C:1978:20, točka 6, in z dne 25. marca 2009, Alcoa Trasformazioni/Komisija, T‑332/06, EU:T:2009:79, točka 102). Za uveljavljanje pravice do sklicevanja na legitimna pričakovanja morajo biti hkrati izpolnjeni trije pogoji. Prvič, zadevna institucija mora zainteresirani osebi dati natančna, brezpogojna in skladna zagotovila, ki izhajajo iz pooblaščenih in zanesljivih virov. Drugič, ta zagotovila morajo biti taka, da pri osebi, na katero so naslovljena, ustvarijo legitimna pričakovanja. Tretjič, dana zagotovila morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi (glej zgoraj navedeno sodbo Producteurs de légumes de France/Komisija, EU:T:2012:498, točka 19 in navedena sodna praksa).
43 Nato je treba, natančneje v zvezi z uporabo načela varstva legitimnih pričakovanj na področju državnih pomoči, poudariti, da se država članica, katere organi so pomoč dodelili s kršitvijo postopkovnih pravil iz člena 88 ES, lahko sklicuje na legitimna pričakovanja podjetja, ki je prejelo pomoč, da bi tako pred sodiščem Unije izpodbijala veljavnost odločbe, s katero ji Komisija nalaga, da zagotovi vračilo pomoči, ne more pa se nanje sklicevati, da bi se izognila obveznosti sprejetja potrebnih ukrepov za njeno izvršitev (glej sodbo z dne 14. januarja 1997, Španija/Komisija, C‑169/95, Recueil, EU:C:1997:10, točki 48 in 49 ter navedena sodna praksa). Poleg tega iz sodne prakse izhaja, da lahko prejemniki pomoči, glede na temeljno vlogo, ki jo ima obveznost priglasitve za zagotavljanje učinkovitosti nadzora nad državnimi pomočmi, ki ga opravlja Komisija in je obligatoren, načeloma legitimno pričakujejo, da je pomoč zakonita, le če je bila odobrena v skladu s postopkom za dodelitev državne pomoči, določenim v členu 88 ES, in da mora biti skrben gospodarski subjekt običajno sposoben ugotoviti, ali se je ravnalo v skladu z navedenim postopkom. Zlasti če je bil ukrep pomoči izveden brez predhodne priglasitve Komisiji in torej v skladu s členom 88(3) ES ni zakonit, prejemnik pomoči ne more imeti legitimnih pričakovanj glede pravilnosti dodelitve pomoči (glej v tem smislu zgoraj v točki 42 navedeno sodbo Producteurs de légumes de France/Komisija, točki 20 in 21 in navedena sodna praksa), razen v izjemnih okoliščinah (sodba z dne 20. septembra 1990, Komisija/Nemčija, C‑5/89, Recueil, EU:C:1990:320, točka 16; glej tudi sodbi z dne 29. aprila 2004, Italija/Komisija, C‑298/00 P, Recueil, EU:C:2004:240, točka 86 in navedena sodna praksa, ter z dne 30. novembra 2009, Francija/Komisija, T‑427/04 in T‑17/05, ZOdl., EU:T:2009:474, točka 263).
44 Poleg tega je treba opozoriti, da je spoštovanje razumnega roka pri izvajanju upravnega postopka splošno načelo prava Unije (sodba z dne 27. novembra 2003, Regione Siciliana/Komisija, T‑190/00, Recueil, točka 136). Poleg tega sodni organ pri ugotavljanju, ali potek upravnega postopka kaže na obstoj izredno zapoznelega ravnanja Komisije, vodi temeljna zahteva pravne varnosti, ki nasprotuje temu, da bi lahko Komisija za nedoločen čas zamujala z izvrševanjem svojih pooblastil (sodbi z dne 24. septembra 2002, Falck in Acciaierie di Bolzano/Komisija, C‑74/00 P in C‑75/00 P, Recueil, EU:C:2002:524, točki 140 in 141, ter z dne 14. januarja 2004, Fleuren Compost/Komisija, T‑109/01, Recueil, EU:T:2004:4, točke od 145 do 147).
45 Zamuda Komisije pri sprejetju odločitve, da neka pomoč ni zakonita, da mora biti odpravljena in da jo mora država članica izterjati, lahko v nekaterih okoliščinah pri prejemnikih navedene pomoči vzbudi taka legitimna pričakovanja, ki lahko Komisiji preprečijo, da od nacionalnih organov zahteva, naj odredijo vračilo pomoči (sodba z dne 24. novembra 1987, RSV/Komisija, 223/85, Recueil, EU:C:1987:502, točka 17). V primeru nepriglašenih državnih pomoči pa se taka zamuda lahko pripiše Komisiji šele od takrat, ko se je seznanila z obstojem pomoči, nezdružljivih s skupnim trgom (zgoraj v točki 43 navedena sodba Italija/Komisija, EU:C:2004:240, točka 91).
46 Zgolj dejstvo, da Uredba št. 659/1999 razen desetletnega zastaralnega roka (od dodelitve pomoči) po izteku katerega se vračila pomoči ne more več zahtevati, ne določa nobenega drugega roka za Komisijino preiskavo nezakonite pomoči, niti instrukcijskega ne, ker člen 13(2) te uredbe določa, da Komisije ne zavezuje rok, določen v členu 7(6) iste uredbe, sodišča Unije ne ovira pri preizkusu, ali je ta institucija spoštovala razumen rok ali pa je ravnala izredno zapoznelo (v zvezi z instrukcijskimi roki glej v tem smislu in po analogiji sodbe z dne 15. junija 2005, Regione autonoma della Sardegna/Komisija, T‑171/02, ZOdl., EU:T:2005:219, točka 57, z dne 9. septembra 2009, Diputación Foral de Álava in drugi, od T‑230/01 do T‑232/01 in od T‑267/01 do T‑269/01, EU:T:2009:316, točke od 3 do 38 in 339, ter Diputación Foral de Álava in drugi/Komisija, od T‑30/01 do T‑32/01 in od T‑86/02 do T‑88/02, ZOdl., EU:T:2009:314, točki 259 in 260).
47 Nazadnje je treba spomniti, da v skladu s sodno prakso načelo pravne varnosti zahteva, da mora Komisija, kadar je z nespoštovanjem svoje dolžnosti skrbnega ravnanja ustvarila nejasen položaj, ker je vnesla elemente negotovosti, ker upoštevni predpisi niso jasni in ker dalj časa ni ukrepala, čeprav je za zadevne pomoči vedela, pojasniti ta položaj, preden lahko trdi, da je storila vse, da bi odredila vračilo že plačanih pomoči (v tem smislu glej sodbo z dne 9. julija 1970, Komisija/Francija, 26/69, Recueil, EU:C:1970:67, točke od 28 do 32).
48 Argumente strank je treba v tem primeru presoditi z vidika pravil, navedenih zgoraj v točkah od 42 do 47.
49 Francoska republika ne izpodbija dejstva, da sporne pomoči ni nikoli priglasila Komisiji. Ta pomoč je bila torej dodeljena, ne da bi bila predhodno priglašena Komisiji, kar je kršitev člena 88(3) ES.
50 Francoska republika se v tem primeru sklicuje na obstoj izjemnih okoliščin, zaradi katerih naj bi imela družba Alcan legitimna pričakovanja, da sta sporna oprostitev in zato tudi sporna pomoč zakoniti.
51 Vendar pa sklicevanje Francoske republike na take izjemne okoliščine v tem primeru iz razlogov, ki so v nadaljevanju navedeni v točkah od 52 do 86, ni utemeljeno.
52 V nasprotju s trditvami Francoske republike je objava odločitve o uvedbi formalnega postopka preiskave v Uradnem listu povzročila prenehanje legitimnega pričakovanja, da je sporna oprostitev zakonita, ki bi ga družba Alcan lahko imela glede na dvoumni položaj, ki je bil prej ustvarjen z besedilom na predlog Komisije sprejetih odločb Sveta o odobritvi, vključno z Odločbo 2001/224, ki je veljala v obdobju, na katero se nanaša izpodbijana odločba.
53 V točkah 52 in 53 zgoraj v točki 25 navedene sodbe Komisija/Irska in drugi (EU:C:2013:812), ki v skladu s členom 61, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije zavezujeta Splošno sodišče, je Sodišče presodilo, da je treba glede na načeli varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti v zvezi z obveznostjo vračila nezdružljive pomoči upoštevati okoliščini, da so bile odločbe Sveta o odobritvi sprejete na predlog Komisije in da ta ni nikoli uporabila pooblastil, ki jih je imela na podlagi člena 8(5) Direktive 92/81 ali členov 230 ES in 241 ES, da bi dosegla odpravo ali spremembo teh odločb, tako kot je Komisija to storila v Odločbi aluminijev oksid I s tem, da ni odredila vračila pomoči, ki so bile dodeljene pred 2. februarjem 2002, torej dnem ko je bila v Uradnem listu objavljena odločitev o začetku postopka iz člena 88(2) ES. Ta razlog je bil odločilnega pomena za ugotovitev Sodišča v točki 54 zgoraj v točki 25 navedene sodbe Komisija/Irska in drugi (EU:C:2013:812), da z obrazložitvijo, navedeno v točkah od 39 do 44 omenjene sodbe, ni mogoče pravno utemeljiti ugotovitve Splošnega sodišča, da Odločba aluminijev oksid I postavlja dvom o veljavnosti odločb Sveta o odobritvi in tako krši načeli pravne varnosti in domneve zakonitosti aktov institucij, ter ugotovitve, ki temelji na enakih razlogih, da je Komisija v zadevi T‑62/06 RENV kršila načelo dobrega upravljanja.
54 Glede na zahteve, ki izhajajo iz načel varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti, je dvoumen položaj, ki je bil ustvarjen z besedilom na predlog Komisije sprejetih odločb Sveta o odobritvi, preprečeval le vračilo pomoči, ki je bila na podlagi sporne oprostitve dodeljena do objave odločitve o začetku postopka iz člena 88(2) ES v Uradnem listu. Nasprotno pa je morala družba Alcan od te objave dalje vedeti, da mora sporno oprostitev, če ta predstavlja državno pomoč, v skladu s členom 88 ES odobriti Komisija.
55 Iz tega izhaja, da je objava odločitve o začetku formalnega postopka preiskave v nasprotju s tem, kar trdi Francoska republika, povzročila prenehanje legitimnega pričakovanja, da je sporna oprostitev zakonita, ki bi ga družba Alcan lahko imela glede na predhodne na predlog Komisije sprejete odločbe Sveta o odobritvi.
56 Komisija je torej v točki 98 obrazložitve Odločbe aluminijev oksid I pravilno upoštevala to, da so bile okoliščine v tej zadevi izjemne, ker je sama povzročila in vzdrževala določeno nejasnost s tem, da je Svetu pošiljala predloge, in ker ni mogla ugotoviti, ali oziroma kdaj so države članice različne prejemnike pomoči dejansko obvestile o njeni odločitvi, da začne formalni postopek preiskave, ni mogoče izključiti možnosti, da se lahko prejemniki pomoči sklicujejo na načelo varstva legitimnih pričakovanj do 2. februarja 2002, ko so bile njene odločitve o začetku postopka iz člena 88(2) ES v zvezi z oprostitvami plačila trošarin objavljene v Uradnem listu, pri čemer je ta objava dokončno prekinila vsakršno negotovost, povezano z besedilom odločb Sveta o odobritvi, v zvezi s tem, da mora Komisija zadevne ukrepe, če ti pomenijo državno pomoč, odobriti na podlagi člena 88 ES.
57 Francoska republika utemeljenosti te ugotovitve z različnimi argumenti, ki jih navaja, ni izpodbila.
58 Prvič, dejstvo, da je člen 18(1) Direktive 2003/96 v povezavi s členom 28(2) te direktive Francoski republiki dopuščal, da od 1. januarja 2003 še naprej uporablja sporno oprostitev, ne vpliva na morebitno legitimno pričakovanje družbe Alcan, da je bila ta oprostitev zakonita v obdobju od 3. februarja 2002 do 31. decembra 2003. Na dan, ko se je začel uporabljati člen 18(1) Direktive 2003/96, to je 1. januarja 2003, je morala biti namreč družba Alcan obveščena o tem, da o sporni oprostitvi poteka formalni postopek preiskave, in o tem, da mora sporno oprostitev, če pomeni državno pomoč, na podlagi člena 88 ES odobriti Komisija. Ta položaj se ni mogel spremeniti s sprejetjem, 27. oktobra 2003, in začetkom veljavnosti, 31. oktobra 2003, Direktive 2003/96, v katere uvodni izjavi 32 je izrecno navedeno, da ta direktiva „ne vpliva na izid kakršnih koli prihodnjih postopkov glede državnih pomoči, ki bi bili lahko začeti v skladu s členoma 87 [ES] in 88 [ES]“ (v tem smislu glej, po analogiji, zgoraj v toki 25 navedeno sodbo Komisija/Irska in drugi, EU:C:2013:812, točka 51). Člen 18(1) Direktive 2003/96 tako po objavi odločitve o začetku formalnega postopka preiskave pri družbi Alcan ni mogel ponovno vzbuditi legitimnega pričakovanja, da je sporna oprostitev z vidika pravil o državnih pomočeh zakonita.
59 Drugič, zamuda Komisije pri sprejemanju Odločbe aluminijev oksid I ni izjemna okoliščina, ki bi lahko pri družbi Alcan ponovno vzbudila legitimno pričakovanje, da je sporna oprostitev zakonita, in sicer iz vseh razlogov, ki so navedeni zgoraj v točkah od 60 do 86.
60 Na prvem mestu je treba preizkusiti, ali je trajanje formalnega postopka preiskave v tej zadevi prekoračilo razumno mejo.
61 V zvezi s tem je Sodišče v zgoraj v točki 45 navedeni sodbi RSV/Komisija (EU:C:1987:502), na katero se sklicuje Francoska republika, ugotovilo, da je obdobje 26 mesecev, kolikor je Komisija potrebovala za sprejetje odločbe, prekoračilo razumno mejo.
62 Poleg tega je v skladu s členom 7(6) Uredbe št. 659/1999 instrukcijski rok za dokončanje formalnega postopka preiskave priglašenih državnih pomoči 18 mesecev. Čeprav se ta rok v skladu s členom 13(2) Uredbe št. 659/1999 (glej točko 46 zgoraj) ne uporablja za nezakonite pomoči, pa predstavlja koristen referenčni okvir za presojo, ali je trajanje formalnega postopka preiskave, ki se, kot v tem primeru, nanaša na nepriglašen ukrep, razumno.
63 V tej zadevi je treba ugotoviti, da je Komisija 17. julija 2000 od Francoske republike, Irske in Italijanske republike zahtevala, naj na podlagi določb, ki urejajo državne pomoči, priglasijo oprostitve plačila trošarine. Septembra, oktobra in decembra 2000 je prejela odgovore, ki niso imeli narave priglasitve. Nato je z odločbo z dne 30. oktobra 2001, ki je bila zadevnim državam članicam vročena 5. novembra 2001 in je bila v Uradnem listu objavljena 2. februarja 2002, začela formalni postopek preiskave. Nazadnje je prejela stališča družb Aughinish Alumina (dopisa z dne 26. februarja in 1. marca 2002), Eurallumina (dopisi z dne 28. februarja 2002) in Alcan (dopis z dne 1. marca 2002) ter Evropskega združenja za aluminij (dopis z dne 26. februarja 2002). Ta stališča so bila 26. marca 2002 posredovana Irski, Italijanski republiki in Francoski republiki.
64 Irska je stališča v zvezi z odločitvijo o začetku formalnega postopka preiskave predstavila 8. januarja 2002. Komisija je 18. februarja 2002 od Irske zahtevala dodatne informacije, ta pa je, potem ko je zaprosila za podaljšanje roka za odgovor, odgovorila 26. aprila 2002. Francoska republika je po tem, ko je 21. novembra 2001 prav tako zaprosila za podaljšanje roka za odgovor, 12. februarja 2002 sporočila stališča v zvezi z odločitvijo o začetku postopka. Italijanska republika je stališča predstavila 6. februarja 2002.
65 Odločba aluminijev oksid I je bila sprejeta 7. decembra 2005.
66 Tako je med sprejetjem odločitve o začetku formalnega postopka preiskave in sprejetjem Odločbe aluminijev oksid I preteklo nekaj več kot 49 mesecev.
67 Na prvi pogled se zdi tako obdobje, ki je skoraj dvakratnik obdobja, upoštevanega v zgoraj v točki 45 navedeni sodbi RSV/Komisija (EU:C:1987:502), in je nekaj več kot dvakratnik obdobja, ki je v členu 7(6) Uredbe št. 659/1999 določeno za dokončanje formalnega postopka preiskave na področju državnih pomoči, nerazumno. V skladu s sodno prakso pa je treba kljub temu preveriti, ali je lahko to obdobje glede na okoliščine v danem primeru upravičeno.
68 V danem primeru pa okoliščine, na katere se sklicuje Komisija, niso take, da bi lahko upravičile 49 mesecev trajajočo preiskavo.
69 Pri tem obdobju se nedvomno upošteva, prvič, rok, ki so ga imele države članice in prejemniki za predstavitev stališč, in drugič, dejstvo, da so francoska, irska in italijanska vlada Komisijo zaprosile za podaljšanje rokov za predstavitev stališč in odgovorov v okviru formalnega postopka preiskave. Ob upoštevanju tesnih povezav, ki v tej zadevi obstajajo med oprostitvami plačila trošarine v smislu podobnih ukrepov, ki so bili po koncu vzporedno vodenih postopkov odobreni z isto odločbo Sveta, je treba upoštevati vse procesne akte, ki so bili vloženi v zadevni spis, in zlasti dejstvo, da je 26. aprila 2002 Irska odgovorila na zadnjo zahtevo Komisije za posredovanje dodatnih informacij.
70 Vendar pa je po tem zadnjem datumu poteklo še nekaj več kot 43 mesecev, preden je Komisija sprejela Odločbo aluminijev oksid I. Tako trajanje preiskave zadevnih spisov pa, glede na vsa stališča, ki so jih predložile zadevne države in zainteresirane stranke, v okoliščinah, kakršne so v tej zadevi, ni upravičeno.
71 Prvič, v zvezi z zatrjevano težavnostjo spisov je treba ugotoviti, da ta ni dokazana in da, tudi če bi bilo tako, to ne bi moglo upravičiti tako dolgega trajanja preiskave, kot je bilo v tej zadevi. Iz nobenega indica namreč ni mogoče sklepati, da je bila Komisija soočena s posebej težkimi pravnimi vprašanji, saj je odločba aluminijev oksid I zmerno dolga (112 točk obrazložitve), iz njene obrazložitve pa tudi ni razvidna kaka očitna težava. Nato, kot pravilno opozarja Francoska republika, je Komisija za oprostitve plačila trošarin vedela že veliko pred začetkom formalnega postopka preiskave, saj prve prošnje za oprostitev izhajajo iz leta 1992 za Irsko, iz leta 1993 za Italijansko republiko, in iz leta 1997 za Francosko republiko. Poleg tega je bila Komisija tista, ki je Svetu posredovala zaporedne predloge odločb o odobritvi oprostitev plačila trošarin, potem ko je od Francoske republike, Irske in Italijanske republike prejela prošnje v tem smislu. Nazadnje, Komisija je v okviru svojih poročil o državnih pomočeh Svetovno trgovinsko organizacijo (STO) obvestila o irski oprostitvi.
72 Poleg tega je Komisija navedla, da od leta 1999 šteje, da so oprostitve plačila trošarin v nasprotju s pravili o državnih pomočeh. Od tega obdobja dalje bi torej lahko poglobila svoj razmislek o zakonitosti teh oprostitev z vidika pravil, ki urejajo to področje.
73 Poleg tega dejstvo, da Komisija od Francoske republike, Irske ali Italijanske republike v 43 mesecih pred sprejetjem Odločbe aluminijev oksid I ni zahtevala nobene dodatne informacije, potrjuje, da je v tem obdobju že razpolagala z vsemi potrebnimi elementi za sprejetje odločbe v zvezi z oprostitvami plačila trošarine.
74 Nazadnje, v zvezi z domnevnimi težavami, ki izhajajo iz sprememb ureditve Skupnosti o obdavčenju mineralnih olj in zlasti iz sprejetja Direktive 2003/96, je treba ugotoviti, kot pravilno navaja Francoska republika, da se Komisija nanje sklicuje neupravičeno. Odločba aluminijev oksid I se namreč nanaša na pravni položaj, ki ga ne ureja nova davčna ureditev za mineralna olja iz Direktive 2003/96, ki je začela veljati šele 1. januarja 2004, temveč ga ureja davčna ureditev za mineralna olja, ki se je uporabljala pred tem. Zato spremembe ureditve Skupnosti, na katere se sklicuje Komisija, na to zadevo niso imele vpliva. To potrjuje dejstvo, da je Komisija v Odločbi aluminijev oksid I uvedla nov formalni postopek preiskave v zvezi z oprostitvami plačila trošarine za mineralna olja, ki se uporabljajo kot gorivo pri proizvodnji aluminijevega oksida v regiji Gardanne, v regiji Shannon in na Sardiniji, za obdobje od 1. januarja 2004, kar je datum, ko se je začela uporabljati nova davčna ureditev za mineralna olja iz Direktive 2003/96. Vsekakor je treba poudariti, da je bila Odločba aluminijev oksid I sprejeta skoraj dve leti po sprejetju Direktive 2003/96. Zgolj dejstvo, da je po trditvah Komisije v Odločbi aluminijev oksid I nujno upoštevati novo davčno ureditev za mineralna olja iz Direktive 2003/96, pa ne more zadostovati za to, da bi se upravičilo trajanje preiskave, ki je tako dolgo kot v tej zadevi.
75 V teh okoliščinah je bila Komisija dobro seznanjena s pravnimi in dejanskimi okoliščinami oprostitev plačila trošarine in ni imela nobene očitne težave pri njihovem preizkusu z vidika pravil na področju državnih pomoči.
76 Drugič, v zvezi s praktičnimi in jezikovnimi težavami, ki jih zatrjuje Komisija, je treba ugotoviti, da, tudi če bi bile dokazane, ne bi mogle upravičiti trajanja preiskave, ki je tako dolgo kot v tej zadevi. Vsekakor je imela Komisija službe, ki bi ji – med drugim, z dobrim usklajevanjem dela teh služb – omogočale, da se sooči z zatrjevanimi jezikovnimi težavami in hkrati opravi preiskavo oprostila plačila trošarin v precej krajšem času, kot je ta, ki je potekel v tej zadevi.
77 Zato je trajanje preiskave sporne pomoči v tej zadevi nerazumno.
78 Na drugem mestu je treba preveriti, ali je lahko družba Alcan – kot trdi Francoska republika – zaradi tega, ker je Komisija v formalnem postopku preiskave prekoračila razumni rok, razumno verjela, da Komisija nima več dvomov in da sporni oprostitvi ne bo nasprotovala in ali je bila ta prekoračitev taka, da je Komisiji preprečevala zahtevati vračilo med 3. februarjem 2002 in 31. decembrom 2003 dodeljene pomoči, kot je bilo presojeno v zgoraj v točki 45 navedeni sodbi RSV/Komisija (EU:C:1987:502, točka 16), na katero se sklicuje Francoska republika.
79 V zgoraj v točki 45 navedeni sodbi RSV/Komisija (EU:C:1987:502) je Sodišče sicer menilo, da je čas 26 mesecev, ki ga je potrebovala Komisija, da je izdala odločbo, pri tožeči stranki, prejemnici pomoči, lahko povzročil nastanek legitimnih pričakovanj, ki instituciji preprečuje, da od zadevnih nacionalnih organov zahteva, da naložijo vračilo te pomoči.
80 Vendar, čeprav je treba paziti na spoštovanje zahtev pravne varnosti, ki varujejo zasebne interese, je treba te zahteve uravnotežiti tudi z zahtevami varstva javnih interesov, med katerimi je, na področju državnih pomoči, zahteva, da se prepreči izkrivljanje delovanja trga z državnimi pomočmi, ki so škodljive za konkurenco, zaradi česar se v skladu z ustaljeno sodno prakso zahteva, da se nezakonite pomoči z namenom ponovne vzpostavitve prejšnjega stanja vrnejo (glej sodbo z dne 5. avgusta 2003, P & O European Ferries (Vizcaya) in Diputación Foral de Vizcaya/Komisija, T‑116/01 in T‑118/01, Recueil, EU:T:2003:217, točki 207 in 208 ter navedena sodna praksa).
81 Sodna praksa je torej zgoraj v točki 45 navedeno sodbo RSV/Komisija (EU:C:1987:502) razlagala tako, da so imele konkretne okoliščine zadeve, na podlagi katere je bila ta sodba sprejeta, odločilno vlogo pri stališčih, ki jih je zavzelo Sodišče (v tem smislu glej zgoraj v točki 43 navedeno sodbo Italija/Komisija, EU:C:2004:240, točka 90; z dne 29. aprila 2004, Italija/Komisija, C‑372/97, Recueil, EU:C:2004:234, točka 119, ter zgoraj v točki 46 navedeni sodbi Diputación Foral de Álava in drugi/Komisija, EU:T:2009:314, točka 286, in Diputación Foral de Álava in drugi, EU:T:2009:316, točka 344). Zlasti je bila pomoč, ki je bila predmet zgoraj v točki 45 navedene sodbe RSV/Komisija (EU:C:1987:502), dodeljena, preden je Komisija v zvezi z njo začela formalni postopek preiskave. Poleg tega je bila pomoč, čeprav že po njenem nakazilu, formalno priglašena Komisiji. Dalje, povezana je bila z dodatnimi stroški v zvezi s pomočmi, ki jih je Komisija odobrila, in se je nanašala na sektor, ki je od leta 1977 prejemal pomoči, ki jih je Komisija odobrila. Nazadnje, preizkus združljivosti pomoči ni zahteval poglobljene analize.
82 Vse te izjemne okoliščine, na podlagi katerih je bila sprejeta zgoraj v točki 45 navedena sodba RSV/Komisija (EU:C:1987:502), v tej zadevi ne obstajajo. Sicer je Komisija, kot v zadevi, v kateri je bila sprejeta zgoraj v točki 45 navedena sodba RSV/Komisija (EU:C:1987:502), v trenutku, ko je kot kaže ostala pasivna, že dobro poznala sporno oprostitev in je torej imela možnost, da si ustvari mnenje o zakonitosti te oprostitve z vidika pravil o državnih pomočeh, tako da ji v zvezi s tem ni bilo več treba opraviti poglobljene analize. Vendar pa druge bistvene okoliščine, ki so bile ugotovljene v zgoraj v točki 45 navedeni sodbi RSV/Komisija (EU:C:1987:502), v tej zadevi ne obstajajo. Zlasti je bila v tej zadevi sporna pomoč dodeljena po tem, ko je Komisija v zvezi s sporno oprostitvijo začela formalni postopek preiskave.
83 To zadevo iz zgoraj v točki 45 navedene sodbe RSV/Komisija (EU:C:1987:502) bistveno razlikuje od te zadeve. Zato se Francoska republika ne more uspešno sklicevati na zgoraj v točki 45 navedeno sodbo RSV/Komisija (EU:C:1987:502).
84 Poleg tega je treba upoštevati, da je Sodišče v točki 52 sodbe z dne 11. novembra 2004, Demesa in Territorio Histórico de Álava/Komisija (C‑183/02 P in C‑187/02 P, ZOdl., EU:C:2004:701), v zvezi z izjemnimi okoliščinami, s katerimi bi lahko prejemnik nezakonite pomoči legitimno utemeljil svoje legitimno pričakovanje, da je ta pomoč zakonita, in, bolj natančno, legitimno pričakovanje, ki je lahko posledica nedelovanja Komisije, presodilo, da je vsako navidezno nedelovanje te institucije nepomembno, če ji shema pomoči ni bila priglašena. Tako v tej zadevi dozdevno nedelovanje Komisije v obdobju 43 mesecev po odgovoru Irske na zadnjo zahtevo Komisije za posredovanje dodatnih informacij (glej točko 70 zgoraj), ne glede na to, koliko je to v nasprotju z načelom spoštovanja razumnih rokov, z vidika uporabe pravil o državnih pomočeh nima posebnega pomena za sporno pomoč. Zato to nedelovanje v tej zadevi ne zadostuje za ugotovitev obstoja izjemnih okoliščin, na podlagi katerih bi se lahko pri družbi Alcan ponovno vzbudilo legitimno pričakovanje, da je sporna pomoč z vidika pravil o državnih pomočeh zakonita. Iz tega izhaja, da v tej zadevi zgolj kršitev načela spoštovanja razumnega roka za sprejetje Odločbe aluminijev oksid I ni pomenila ovire za to, da Komisija s to odločbo odredi vračilo sporne pomoči.
85 Argument, ki se nanaša na nespoštovanje razumnega roka, je treba torej zavrniti.
86 Glede na zgoraj navedeno je treba ugotoviti, da Francoska republika v tej zadevi ni dokazala obstoja takih izjemnih okoliščin, na podlagi katerih bi lahko družba Alcan razumno verjela, da Komisija nima več dvomov in da sporni oprostitvi ne bo nasprotovala, in ki bi Komisiji preprečevale, da v členu 5 Odločbe aluminijev oksid I odredi zagotovitev vračila sporne pomoči.
87 Zato je treba zavrniti tožbeni razlog, da je Komisija kršila načela varstva legitimnih pričakovanj, pravne varnosti in spoštovanja razumnih rokov in zato celotno tožbo, ki je sedaj temeljila le še na tem tožbenem razlogu.
Stroški
88 V skladu s členom 219 Poslovnika Splošnega sodišča v odločbah, ki jih Splošno sodišče izda po razveljavitvi in vrnitvi v razsojanje, to sodišče odloči tako o stroških postopka pred Splošnim sodiščem kot o stroških pritožbenega postopka pred Sodiščem. Ker je Sodišče v zgoraj v točki 19 navedene sodbe Komisija/Irska in drugi, (EU:C:2009:742) in zgoraj v točki 25 navedene sodbe Komisija/Irska in drugi (EU:C:2013:812) odločitev o stroških pridržalo, mora Splošno sodišče v tej sodbi odločiti tudi o stroških, ki so nastali v teh pritožbenih postopkih.
89 V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Vendar lahko Splošno sodišče v skladu s členom 135(1) Poslovnika izjemoma, če to zahteva pravičnost, odloči, da neuspela stranka poleg svojih stroškov nosi le del stroškov druge stranke. Poleg tega lahko Splošno sodišče v skladu s členom 135(2) Poslovnika stranki, tudi tisti, ki je uspela, naloži plačilo dela ali vseh stroškov, če je to upravičeno zaradi njenega ravnanja, tudi pred vložitvijo tožbe. Med drugim lahko Splošno sodišče instituciji, katere odločba ni bila razglašena za nično, naloži plačilo stroškov, če so lahko pomanjkljivosti te odločbe tožečo stranko napeljale k vložitvi tožbe (po analogiji glej sodbo z dne 9. septembra 2010, Evropaïki Dynamiki/Komisija, T‑387/08, EU:T:2010:377, točka 177 in navedena sodna praksa).
90 V obravnavanem primeru Francoska republika s predlogi ni uspela. Vendar iz točke 77 zgoraj izhaja, da je Komisija pri sprejetju izpodbijane odločbe kršila načelo spoštovanja razumnega roka, kar je Francosko republiko lahko napeljalo k vložitvi te tožbe, da se ugotovi ta kršitev. V teh okoliščinah Splošno sodišče meni, da je pravično in primerno, da se v zadevah T‑56/06, T‑56/06 RENV I in T‑56/06 RENV II Francoski republiki naloži, da nosi svoje stroške in tri četrtine stroškov Komisije, in da se Komisiji naloži, da nosi četrtino svojih stroškov. V zvezi z zadevama C‑89/08 P in C‑272/12 P, v katerih je Komisiji nasprotovalo pet strank, je treba na podlagi formule za razdelitev stroškov, ki je bila uporabljena v zadevah T‑56/06, T‑56/06 RENV I in T‑56/06 RENV II, Francoski republiki naložiti, da nosi svoje stroške in tri dvajsetine, to je eno petino od treh četrtin, stroškov Komisije, in slednji naložiti, da nosi petino svojih stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (prvi razširjeni senat),
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Francoski republiki se naloži, da nosi svoje stroške, tri četrtine stroškov Evropske komisije v zadevah T‑56/06, T‑56/06 RENV I in T‑56/06 RENV II in tri dvajsetine stroškov Komisije v zadevah C‑89/08 P in C‑272/12 P.
3. Komisija nosi četrtino svojih stroškov v zadevah T‑56/06, T‑56/06 RENV I in T‑56/06 RENV II in petino svojih stroškov v zadevah C‑89/08 P in C‑272/12 P.
H. Kanninen | I. Pelikánová | E. Buttigieg |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 22. aprila 2016.
Podpisi