SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
NIILA JÄÄSKINENA,
predstavljeni 30. aprila 2014(1)
Zadeva C‑101/13
U
proti
Stadt Karlsruhe
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof Baden-Württemberg (Nemčija))
„Potni listi – Uredba (ES) št. 2252/2004 – Minimalni varnostni standardi za potne liste in potovalne dokumente, ki jih izdajo države članice – Pravni učinek napotitve na dokument št. 9303 Mednarodne organizacije za civilno letalstvo, del 1 (strojno berljivi potni listi) – Primarni identifikator, sekundarni identifikator in neobvezni elementi osebnih podatkov – Zakonodaja države članice, ki določa, da mora biti rojstni priimek imetnika naveden na strani potnega lista z osebnimi podatki v polju za primarni identifikator, tudi če s pravnega vidika ni del osebnega imena zadevne osebe – Vpis neprevedene okrajšave v polje za primarni identifikator“
I – Uvod
1. Predlog za sprejetje predhodne odločbe je Verwaltungsgerichtshof Baden-Württemberg (Nemčija) pri Sodišču vložilo v okviru spora med nemškim državljanom, U, in Stadt Karlsruhe (Nemčija) zaradi zavrnitve tega mesta, da spremeni zapis rojstnega priimka navedenega državljana v njegovem nemškem potnem listu.
2. Nemška zakonodaja, ki se uporablja, namreč določa, da potni list, kar zadeva ime imetnika, vsebuje zlasti „priimek in rojstni priimek“, „imena“ in „doktorski naziv“ te osebe. V obravnavani zadevi iz tega sledi, da je rojstni priimek tožeče stranke iz postopka v glavni stvari naveden v njenem potnem listu poleg priimka, čeprav po mnenju predložitvenega sodišča rojstni priimek s pravnega vidika ni del osebnega imena.
3. V tem okviru se predložitveno sodišče sprašuje o razlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice(2), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 444/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009(3) (v nadaljevanju: Uredba št. 2252/2004). Navedena uredba napotuje na dokument št. 9303 (strojno berljivi potovalni dokumenti) Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO), natančneje na njegov del 1 o strojno berljivih potnih listih (v nadaljevanju: del 1 dokumenta št. 9303 ICAO)(4), ki določa podrobna pravila o predstavitvi podatkov.
4. Predložitveno sodišče Sodišče prosi, naj odloči predvsem o vprašanju, ali in kako je lahko rojstni priimek, ki ni več del imena osebe, vpisan v potni list kot primarni identifikator (polje 6 v potnem listu), sekundarni identifikator (polje 7) ali dodatni podatek (polje 13), tudi ob upoštevanju določb Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) in člena 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane v Rimu 4. novembra 1950 (v nadaljevanju: EKČP).
II – Pravni okvir
A – Pravo Unije
5. Z Uredbo št. 2252/2004 se posodablja resolucija predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta 17. oktobra 2000, s katero so bili uvedeni minimalni varnostni standardi za potne liste. Namen navedene uredbe je doseči višje, usklajene varnostne standarde za potne liste in potovalne dokumente ter jih zaščititi pred ponarejanjem.(5)
6. V uvodnih izjavah 8 in 9 je navedeno:
„(8) V zvezi z osebnimi podatki, ki jih je treba obdelati zaradi potnega lista in potovalnih dokumentov, se uporablja Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[…]. Treba je zagotoviti, da v potnem listu niso shranjene nobene druge informacije, razen če ta uredba ali njena priloga ne določa drugače, ali če ni to navedeno v zadevnih potovalnih dokumentih.
(9) V skladu z načelom sorazmernosti je za dosego osnovnega cilja, tj. uvedbe skupnih varnostnih standardov in interoperabilnosti biometričnih identifikatorjev, potrebno in primerno za vse države članice določiti pravila, ki uveljavljajo Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985[…]. Ta uredba v skladu s tretjim odstavkom člena 5 Pogodbe ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.“
7. Namen Priloge k navedeni uredbi pa je določiti minimalno raven varnosti, ki mora biti zagotovljena za potne liste in potovalne dokumente držav članic. Določbe iz navedene priloge se nanašajo predvsem na stran z osebnimi podatki v potnem listu.(6) Z navedenim besedilom Priloge je zagotovljena uporaba dela 1 dokumenta št. 9303 ICAO:(7)
„Potni list ali potovalni dokument vsebuje strojno berljivo stran z osebnimi podatki, ki je izdelana v skladu z Delom 1 […] dokumenta [št. 9303 ICAO], pri postopkih njihove izdaje pa se upoštevajo tam navedene zahteve za strojno berljive potne liste.“
B – Del 1 dokumenta št. 9303 ICAO
8. Del 1 dokumenta št. 9303 ICAO se nanaša na strojno berljive potne liste.(8) Sestavljen je iz štirih oddelkov, od katerih zadnji, to je oddelek IV, vsebuje tehnične zahteve, ki se uporabljajo za take potne liste. Oddelek IV v bistvu določa naslednje.
9. Sprednja stran strani s podatki v strojno berljivem potnem listu je razdeljena na prostore od I do V, ki skupaj sestavljajo „zone d’inspection visuelle“ (prostor za vizualno preverjanje), in prostor VII, ki ustreza „zone de lecture automatique“ (prostor za strojno branje).(9) Prostor II vsebuje nekatere osebne podatke.(10)
10. „Ime“ je v potnem listu vpisano na strani z osebnimi podatki v poljih 6 in 7 prostora II.
11. Polje 6 je namenjeno „primarnemu identifikatorju“, medtem ko je polje 7 namenjeno „sekundarnemu identifikatorju“.
12. V polje 13 se lahko vključijo „neobvezni elementi osebnih podatkov, kot je na primer osebna identifikacijska številka ali prstni odtis, po presoji države izdajateljice ali organizacije izdajateljice“(11).
C – Nemška zakonodaja
1. Zakonodaja, ki ureja osebno ime
13. Rojstni priimek („Geburtsname“), in sicer priimek, ki je vpisan v rojstni list osebe, je priimek staršev ali enega od staršev.
14. Priimek („Familienname“) je ali rojstni priimek ali priimek, ki je bil pridobljen po spremembi imena.
15. Priimek se namreč lahko spremeni bodisi po sklenitvi zakonske zveze na podlagi civilnega zakonika (Bürgerliches Gesetzbuch, v nadaljevanju: BGB)(12) bodisi na podlagi vloge za spremembo osebnega imena v skladu z zakonom o spremembi osebnega imena z dne 5. januarja 1938 (Namensänderungsgesetz).(13) Iz predložitvene odločbe izhaja, da če ni posebej navedeno, rojstni priimek s pravnega vidika po spremembi ni več del osebnega imena,(14) kar je drugače, kot določa veljavna zakonodaja v drugih državah članicah.(15) Iz besedila vprašanj za predhodno odločanje je razvidno, da se obravnavana zadeva nanaša na zadnji primer.
16. Treba je še opozoriti, da nemško pravo zahteva, da ima vsaka oseba v skladu s členom 21(1), točka 1, zakona o osebnem stanju z dne 19. februarja 2007 (Personenstandsgesetz) priimek in najmanj eno ime („Vorname“).(16) Poleg tega so plemiški naslovi v skladu z ustavnim pravom Weimarske republike del osebnega imena.(17) Nasprotno pa akademski naslov, kot je „doktor“, ni del osebnega imena v pravem pomenu, ampak je dodatni element, ki se vpiše v matični register in je naveden v potnem listu poleg priimka. Pravica do imena je zaščitena v skladu s členom 12 BGB.
2. Zakonodaja o potnih listih
17. Iz člena 1(1), prvi stavek, zakona o potnih listih (Passgesetz) z dne 19. aprila 1986(18) je razvidno, da morajo imeti Nemci, ki vstopajo na ozemlje, ki ga pokriva ta zakon, ali izstopajo s tega ozemlja, pri sebi veljaven potni list in z njim izkazati svojo istovetnost.
18. V skladu s členom 4(1), drugi stavek, zakona o potnih listih „potni list zraven osebne fotografije imetnika vsebuje lastnoročni podpis te osebe, ime organa, ki ga je izdal, datum izdaje in datum veljavnosti potnega lista ter izključno te navedbe o imetniku:
1. priimek in rojstni priimek,
2. imena,
3. doktorski naslov,
4. redovno ime, umetniško ime. […]“
19. Opomba 6 Priloge 11 k uredbi za izvajanje zakona o potnih listih (Passverordnung) z dne 19. oktobra 2007(19) določa, da „[č]e obstaja rojstni priimek, se mu dodeli najmanj ena cela vrstica. Ta vrstica se začne za petimi znaki ,GEB.‘ ali ,geb.‘“ Ta okrajšava, ki v nemščini pomeni „rojen(-a)“, ni navedena v drugih jezikih.
III – Spor o glavni stvari, vprašanja za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem
20. Tožeča stranka v postopku v glavni stvari, U, predlaga, naj se spremeni zapis njenega rojstnega priimka v njenem nemškem potnem listu.(20) Njen priimek je F., imeni pa S. P. Ima doktorski naslov. Njen rojstni priimek, ki ni del njenega osebnega imena, je E. Vnos v polje v njenem postnem listu, ki je označeno z „Name/Surname/Nom“ (priimek), obsega dve vrstici in je tak:
„DR F.
GEB. E.“
21. Tožeča stranka v postopku v glavni stvari meni, da je navedba njenega imena v potnem listu napačna in vodi do nesporazumov, ko mora iz poklicnih razlogov potovati v tujino. Navaja, da je bila zato, ker je v polju, ki se uporablja za priimek, v njenem potnem listu vpisan njen rojstni priimek, pred katerim je okrajšava „GEB.“, ki pa ni del njenega priimka, v poslovnih odnosih s posamezniki in pri izdaji vizumov navedena kot, na primer, „Mr. Geb E.“, „Mr. E. F.“, „DR F. GEB E.“ ali celo „S. E. Dr F.“
22. Iz tega razloga je predlagala spremembo podatkov v potnem listu, da bi se črtala domnevno napačna navedba in da bi bilo tudi osebam, ki niso Nemci, nedvoumno jasno, da je njen priimek „Dr F.“ Vendar ne navaja, kako bi bilo to mogoče izvesti, naj bo to s črtanjem rojstnega priimka, z uvedbo ustreznega polja („Geburtsname/Birthname/Nom de naissance“ (rojstni priimek)) ali drugače. Tako ne predlaga, naj se črta sama navedba njenega rojstnega priimka v potnem listu, ampak predlaga samo, naj se črta napačna navedba v potnem listu.
23. V teh okoliščinah je Verwaltungsgerichtshof Baden-Württemberg z odločbo z dne 26. februarja 2013, ki je na Sodišče prispela 28. februarja 2013, prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali Priloga k Uredbi […] št. 2252/2004 določa, da je treba na strojno berljivi strani z osebnimi podatki iz potnega lista, ki ga izda država članica, pri izdaji upoštevati vse obvezne zahteve iz dela 1 […] dokumenta št. 9303 ICAO?
2. Če je po pravu države članice, ki ureja osebno ime, osebno ime sestavljeno iz imen in priimka, ali Priloga k Uredbi […] št. 2252/2004 v povezavi s pravili iz točke 8.6 oddelka IV dela 1 […] dokumenta št. 9303 ICAO tej državi članici omogoča, da v polje 6 strojno berljive strani z osebnimi podatki iz potnega lista kot primarni identifikator vnese tudi rojstni priimek?
3. Če je po pravu države članice, ki ureja osebno ime, osebno ime sestavljeno iz imen in priimka, ali Priloga k Uredbi […] št. 2252/2004 v povezavi s pravili iz točke 8.6 oddelka IV dela 1 […] dokumenta št. 9303 ICAO tej državi članici omogoča, da v polje 7 strojno berljive strani z osebnimi podatki iz potnega lista kot sekundarni identifikator vnese tudi rojstni priimek?
4. Če je odgovor na drugo in tretje vprašanje pritrdilen, ali mora država članica, če je po pravu te države, ki ureja osebno ime, osebno ime sestavljeno iz imen in priimka, zaradi varstva osebnega imena, ki ga zagotavljata člen 7 [Listine] in člen 8 [EKČP], v oznaki podatkovnega polja na strojno berljivi strani z osebnimi podatki iz potnega lista, v katerem je naveden rojstni priimek, navesti, da je v tem polju naveden tudi tak priimek?
5. Če je odgovor na četrto vprašanje nikalen, ali mora država članica, če je po pravu te države, ki ureja osebno ime, osebno ime sestavljeno iz imen in priimka ter če so v skladu z njenim nacionalnim pravom, ki ureja potne liste, podatkovna polja na strojno berljivi strani z osebnimi podatki iz potnega lista označena tudi v angleškem in francoskem jeziku in je v polju 6 strojno berljive strani z osebnimi podatki iz potnega lista v ločeni vrstici naveden tudi rojstni priimek, pred tem priimkom pa okrajšava „geb.“ za „geboren“ (rojen), zaradi varovanja osebnega imena na podlagi člena 7 Listine in člena 8 EKČP okrajšavo „geb.“ za „geboren“ navesti tudi v angleškem in francoskem jeziku?
6. Če je po pravu države članice, ki ureja osebno ime, osebno ime sestavljeno iz imen in priimka, ali Priloga k Uredbi št. 2252/2004 v povezavi s pravili iz točke 8.6 oddelka IV dela 1 […] dokumenta št. 9303 ICAO tej državi dopušča možnost, da v polje 13 strojno berljive strani z osebnimi podatki iz potnega lista kot neobvezen osebni podatek vpiše tudi rojstni priimek?“
24. Pisna stališča so predložile tožeča stranka v postopku v glavni stvari ter nemška vlada in Evropska komisija, ki so bile vse zastopane na obravnavi 15. januarja 2014.
IV – Analiza
A – Uvodne ugotovitve
25. Najprej ugotavljam, da je ime osebe sestavni del njene identitete in zasebnega življenja, katerih varstvo zagotavljata člen 7 Listine in člen 8 EKČP. Čeprav člen 8 te konvencije tega izrecno ne določa, ime osebe zadeva njeno zasebno in družinsko življenje, saj je sredstvo za osebno identifikacijo in povezavo z družino.(21)
26. Tudi navedba rojstnega priimka v danem kontekstu mora biti objektivno utemeljena v skladu s členom 8 Listine, ki določa temeljno pravico do varstva osebnih podatkov, za kar po mojem mnenju gre, če se izkaže za potrebno za identifikacijo posameznika. V zvezi s tem ugotavljam, da v Nemčiji ni popolnega sistema za identifikacijo oseb, ki bi temeljil na številki socialnega zavarovanja ali osebni identifikacijski številki, saj je rojstni priimek edini „stalen“ element imena, na podlagi katerega je mogoče razlikovati med osebami, ki imajo enaka imena ter so rojena isti dan in v istem mestu, celo v isti občini.
27. Kar zadeva posebno vprašanje o tem, katere vrste osebnih podatkov je mogoče vključiti v potni list, je moralo Sodišče v zadevi Schwarz(22) odločiti o veljavnosti člena 1(2) Uredbe št. 2252/2004 o vključitvi biometričnih podatkov v potni list z vidika določb Listine.
28. Zato v obravnavani zadevi ni treba temeljito preučiti splošnejšega vprašanja, ali je z Listino dovoljeno, da se v potnem listu navede rojstni priimek osebe, če ta ni del njenega osebnega imena v skladu s pravili prava, ki se uporablja. Na podlagi tega ugotavljam, da je lahko taka navedba v nasprotju s ciljem, da se zadevni osebi omogoči opustitev prejšnjega imena, in lahko glede na okoliščine še poveča nevarnost posredne diskriminacije na podlagi državljanstva ali etničnega porekla.
29. Drugič, v zvezi s sodno prakso Sodišča je treba pojasniti, da se obravnavana zadeva razlikuje od nekaterih drugih novejših zadev, ki so se nanašale na osebna imena in o katerih je moralo odločiti Sodišče, zlasti v čezmejnih položajih, kot so zadeve Garcia Avello(23), Grunkin in Paul(24), Sayn-Wittgenstein(25) ter Runevič-Vardyn in Wardyn(26). Te zadeve, v katerih so se postavljala splošna vprašanja o prostem gibanju oseb ali evropskem državljanstvu, ne ponujajo neposrednega odgovora na vprašanja, postavljena v obravnavani zadevi. Vendar se težave, s katerimi naj bi se srečeval U, lahko pojavljajo v Evropski uniji, ker tožeča stranka svoj potni list uporablja kot potovalni dokument za države članice, ki niso del schengenskega območja.
30. Tretjič, Sodišče mora v obravnavani zadevi pojasniti, ali se lahko informacija, ki se zahteva po nemški zakonodaji, in sicer rojstni priimek, vključi v potni list ob upoštevanju določb Uredbe št. 2252/2004 in dela 1 dokumenta št. 9303 ICAO, na katerega navedena uredba napotuje, in če da, pod katerimi pogoji.
31. Naj spomnim, da U ne nasprotuje temu, da je njegov rojstni priimek zapisan v potnem listu, temveč samo zahteva, da bi bile navedbe v potnem listu jasne in nedvoumne.
32. Ugotoviti je treba, da bo moralo Sodišče v obravnavani zadevi odločiti ob upoštevanju dokumenta, ki ga je sprejela mednarodna organizacija in ki se v Uniji uporablja, ker nanj napotuje Uredba št. 2252/2004. Namen dokumentov, ki jih sprejme ICAO, kot je dokument št. 9303 ICAO, del 1, pa je v določenem obsegu poenotiti nacionalne prakse. Tega posebnega konteksta ne smemo pozabiti pri razlagi navedenega dokumenta.
33. Glede potovalnih dokumentov je treba poleg tega opozoriti na razliko med potnimi listi in osebnimi izkaznicami, saj so prvi predmet predpisov Unije, medtem ko druge niso. Namreč, čeprav je Svet sprejel resolucije o osebnih izkaznicah in potnih listih, pa so bile zavezujoče določbe sprejete le za potne liste v okviru Uredbe št. 2252/2004. Osebne izkaznice zajema le resolucija iz leta 2006, ki so jo predstavniki držav članic sprejeli v okviru Sveta.(27) Člen 1(3), drugi stavek, Uredbe št. 2252/2004 namreč izrecno določa, da se ta uredba zanje ne uporablja. To pojasnjuje razlike pri navajanju rojstnega priimka, ki jih je med državami članicami mogoče opaziti v potnih listih in osebnih izkaznicah.(28)
34. Nazadnje opozarjam, da sta tretje in šesto vprašanje v resnici hipotetični, saj se sklicujeta na zakonodajne odločitve, ki jih nemški zakonodajalec ni sprejel. Vendar se lahko izkaže, da je za predložitveno sodišče koristno, da dobi odgovor nanju, če bi potrebovalo razlago upoštevnih pravil prava Unije za skladno razlago zakona o potnih listih. Zato menim, da sta navedeni vprašanji dopustni.
B – Pravni učinek napotitve v Uredbi št. 2252/2004 na del 1 dokumenta št. 9303 ICAO
35. Predložitveno sodišče želi s prvim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali mora v skladu s Prilogo k Uredbi št. 2252/2004 delno strojno berljiva stran z osebnimi podatki iz potnega lista, ki ga izda država članica, ustrezati vsem obveznim zahtevam iz dela 1 dokumenta št. 9303 ICAO in jih izpolnjevati.
36. V zvezi s tem predložitveno sodišče pravilno ugotavlja, da je namen Uredbe št. 2252/2004 predvsem povečati varnost potovalnih dokumentov v Uniji z uvedbo biometričnih podatkov (biometrični prikaz podobe obraza in prstnih odtisov). Predložitveno sodišče meni, da morajo države članice glede na besedilo Priloge k navedeni uredbi upoštevati vse zahteve iz dela 1 dokumenta št. 9303 ICAO.
37. Menim, da iz navedene priloge izhaja, da mora biti strojno berljiva stran z osebnimi podatki skladna z delom 1 dokumenta št. 9303 ICAO. Poleg tega je način navedbe imena odločilen za ugotovitev istovetnosti osebe, kar je glavna naloga potnega lista, in je pogoj za varnost dokumenta. Pri tem je treba upoštevati tudi vidik poenotenja potnih listov v mednarodnem prometu, ki je posebno pomemben z vidika varnosti. Tako se priimek in ime kot elementa enotnega potnega lista omenjata v različnih resolucijah že od leta 1981.(29)
38. Del 1 dokumenta št. 9303 ICAO je na mednarodni ravni sicer le nezavezujoče priporočilo. Vseeno pa iz člena 1(1) Uredbe št. 2252/2004 v povezavi z njeno prilogo izhaja, da je Unija ta priporočila sprejela in jih vnesla v sekundarno pravo v obliki zavezujočih določb.(30) Z drugimi besedami, zakonodajalec Unije je poskušal doseči večjo enotnost, kar pojasnjujejo cilji, ki se poskušajo doseči z navedeno uredbo v okviru vzpostavitve notranjega trga ter območja svobode, varnosti in pravice. Ta cilj enotnosti se odraža tudi v tem, da je izbrani instrument uredba, ne pa na primer direktiva ali priporočilo.
39. Iz tega sledi, da so zahteve o strojno berljivih potnih listih, navedene v delu 1 dokumenta št. 9303 ICAO, zavezujoč del Uredbe št. 2252/2004 in posledično pravila, ki so obvezna v skladu s pravom Unije, ne da bi bila sicer del tega prava. Tak primer, ko pravo Unije daje zavezujoč pravni učinek določbam aktov mednarodnega prava ali določbam mednarodnih ali evropskih standardov, ni edini.(31)
40. Zato Sodišču predlagam, naj na prvo vprašanje predložitvenega sodišča odgovori, da mora v skladu s Prilogo k Uredbi št. 2252/2004 strojno berljiva stran z osebnimi podatki v potnem listu, ki ga izda država članica, izpolnjevati zahteve, ki se uporabljajo na podlagi dela 1 dokumenta št. 9303 ICAO.
C – Možnost države članice, da določi vpis rojstnega priimka v polje 6 (primarni identifikator) ali 7 (sekundarni identifikator) v potnem listu
41. Predložitveno sodišče želi z drugim in tretjim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, izvedeti, ali se lahko rojstni priimek tožeče stranke vnese v polje 6 strani z osebnimi podatki v potnem listu kot primarni identifikator (drugo vprašanje) ali v polje 7 kot sekundarni identifikator (tretje vprašanje), če rojstni priimek ni del uradnega osebnega imena zadevne osebe v skladu z nacionalnim pravom, ki se uporablja.
42. Del 1 dokumenta št. 9303 ICAO določa standardiziran okvir za elemente, ki jih je treba navesti v potnem listu, in obliko njihovega zapisa.
43. Ime osebe je vpisano v poljih 6 in 7. Vsebina polja 6 (primarni identifikator)(32) in polja 7 (sekundarni identifikator)(33) je opisana v navedenem dokumentu.
44. V zvezi s tem bom sklepal iz konkretnega primera: v primeru osebe z imenom Anna Maria Eriksson bi bil v polju 6 zapisan priimek (Eriksson), v polju 7 pa imeni (Anna Maria). Vseeno je treba ugotoviti, da navedeni dokument vsebuje še druge primere, ki odražajo številna imena, ki lahko obstajajo v 191 državah članicah ICAO in morajo biti vpisana v potne liste v skladu z navodili iz tega dokumenta.(34)
45. V delu 1 dokumenta št. 9303 ICAO so v preglednici našteti(35) elementi podatkov za „prostor za vizualno preverjanje“ na strani s podatki v strojno berljivem potnem listu. Ta preglednica vsebuje določbe o imenu, ki so navedene v rubrikah „06/07/II“, „06/II“ in „07/II“. Ime je, če je to mogoče, sestavljeno iz dveh delov, pri čemer prvi predstavlja del imena, ki ga država izdajateljica opredeli kot primarni identifikator („na primer priimek, dekliški priimek in priimek, ki izhaja iz zakonske zveze, družinski priimek“), drugi pa ostale sestavine imena, ki so po mnenju države izdajateljice sekundarni identifikator („na primer imena, začetnice“). Primarni identifikator vsebuje glavne sestavine imena. Ta del imena se vnese v polje 6. Sekundarni identifikator vsebuje druge sestavine imena in se vnese v polje 7.(36)
46. Po mojem mnenju je namen Uredbe št. 2252/2004 in dela 1 dokumenta št. 9303 ICAO dejansko zagotoviti določeno enotnost zapisa na področju osebnih imen, katerih ureditev se zelo razlikuje med državami. Bistvena funkcija potnega lista je namreč organom drugih držav omogočiti, da identificirajo tujega državljana, čeprav se pogosto uporablja tudi kot identifikacijski dokument na nacionalni ravni. Taka identifikacija je lahko bistvena iz več razlogov, zlasti v primeru naturalizacije, priseljevanja ali prošnje za azil.(37)
47. Mogoče je, da država članica določi, da rojstni priimek s pravnega vidika ostane del osebnega imena tudi po pridobitvi drugega priimka zaradi sklenitve zakonske zveze ali spremembe imena. Vendar po mnenju predložitvenega sodišča Zvezna republika Nemčija ni v takem položaju. Zato država članica, ki ni sprejela ustreznih določb, rojstnega priimka ne more navesti v polju 6 poleg priimka in po mojem mnenju še manj v polju 7. Čeprav ima država določeno polje proste presoje pri razvrščanju elementov uradnega osebnega imena med primarni identifikator in sekundarne identifikatorje, vseeno ne more kot primarni identifikator ali kot sekundarne identifikatorje navesti elementov, ki niso del uradnega osebnega imena v skladu z njenim notranjim pravnim redom. To glede na okoliščine zadeva tako rojstni priimek kot okrajšavo „GEB.“, ki sta v skladu s pravili nemškega prava zdaj vpisana v polje, namenjeno primarnemu identifikatorju.
48. To razlago potrjujejo določbe o vpisu akademskih naslovov in drugih primerljivih navedb, določenih v delu 1 dokumenta št. 9303 ICAO. Edina dopuščena izjema je namreč, ko „[z]adevna država predpono ali pripono obravnava kot zakoniti del osebnega imena“(38) (moj poudarek).
49. Treba je dodati, da Uredba št. 2252/2004 državi članici ne preprečuje, da dopušča več pojmov uradnega osebnega imena, tako da na primer razlikuje med imenom v smislu civilnega prava in imenom v smislu upravnega prava. To bi lahko povečalo polje njene proste presoje pri izbiri primarnega identifikatorja. Vendar se mi zdi, da Zvezna republika Nemčija ni tak primer.
50. Kar zadeva polje 6, se tako postavlja vprašanje polja proste presoje držav članic v zvezi z določitvijo primarnega identifikatorja v primeru priimka, sestavljenega iz več besed, ki ga ni mogoče vpisati v prostor, predviden za to polje v potnem listu.
51. Poleg tega je treba v tem okviru omeniti navajanje dekliškega priimka poročenih žensk, kadar nacionalna zakonodaja dovoljuje ohranitev dekliškega priimka, ki se mu doda priimek moža, in s tem oblikovanje sestavljenega priimka ali kadar določa, da je priimek poročene ženske s pravnega vidika sestavljen iz njenega dekliškega priimka in priimka moža. Ta pristop pa ne more utemeljiti vključitve elementa, ki s pravnega vidika ni del osebnega imena.
52. Kar zadeva polje 7, je to po mojem mnenju prav tako namenjeno elementom, ki so del uradnega osebnega imena, zlasti imenom ali – v primeru zelo dolgih imen – njihovim začetnicam, kot je izrecno omenjeno v delu 1 dokumenta št. 9303 ICAO.
53. Dodajam, da je ozek pristop do elementov, ki se lahko vključijo v polji 6 in 7, utemeljen tudi s tem, da mora biti vsebina teh polj ponovljena – ob upoštevanju transkripcije v skladu s poenotenimi pravili v samem dokumentu – v prostoru za strojno branje na spodnjem delu strani v potnem listu. Zdi se mi, da nemška zakonodaja določa drugačno vsebino za polji 6 in 7 na eni strani in za prostor za strojno branje na drugi strani, in sicer tako, da to ne ustreza zahtevam iz dela 1 dokumenta št. 9303 ICAO.(39)
Vmesni sklep
54. Ob upoštevanju teh ugotovitev torej predlagam, naj se na drugo in tretje vprašanje odgovori, da je treba Prilogo k Uredbi št. 2252/2004 v povezavi z določbami točke 8.6 oddelka IV dela 1 dokumenta št. 9303 ICAO razlagati tako, da kadar pravo države članice določa, da je ime osebe sestavljeno iz njenih imen in priimka, tej državi članici ne dovoljuje, da določi vpis rojstnega priimka kot primarnega identifikatorja v polje 6 ali kot sekundarnega identifikatorja v polje 7 strojno berljive strani z osebnimi podatki v potnem listu.
55. Na podlagi tega ugotavljam, da je predložitveno sodišče postavilo četrto vprašanje le v primeru, da bi bil odgovor na drugo in tretje vprašanje pritrdilen. Ker odgovor ni pritrdilen, na navedeno vprašanje ni treba odgovoriti.
56. Prav tako ugotavljam, da je predložitveno sodišče postavilo peto vprašanje le v primeru, da bi bil odgovor na četrto vprašanje nikalen. Ker predlagam, naj se na četrto vprašanje ne odgovori, torej ni treba odgovoriti niti na peto vprašanje.
D – Možnost države članice, da določi vpis rojstnega priimka v polje 13 v potnem listu
57. Predložitveno sodišče želi s šestim vprašanjem izvedeti, ali se lahko rojstni priimek tožeče stranke vpiše v polje 13 strani z osebnimi podatki v potnem listu kot „neobvezen element osebnih podatkov“, kadar je po pravu države članice ime osebe sestavljeno iz njenega imena in priimka.(40)
58. Komisija pravilno opozarja, da je treba to vprašanje za predhodno odločanje razumeti tako, da predložitveno sodišče odgovor zanima le, če rojstni priimek ni del celotnega imena zadevne osebe in torej ne more biti vpisan v polje 7 kot element „sekundarnega identifikatorja“.(41)
59. Iz dela 1 dokumenta št. 9303 ICAO je razvidno, da je vsebina polja 13 večinoma odvisna od presoje države izdajateljice(42) ob upoštevanju uvodnih izjav 8 in 9 Uredbe št. 2252/2004, ki omejujeta informacije, ki se lahko vpišejo v potni list. Med primeri, navedenimi v delu 1 dokumenta št. 9303 ICAO, so predvsem elementi podatkov, ki imajo nujen splošni interes za identifikacijo posameznika.(43)
60. Po zgledu Komisije menim, da se rojstni priimek, ki ni del celotnega imena osebe, lahko vpiše kot neobvezen element osebnih podatkov v polje 13 strani z osebnimi podatki v potnem listu, če obstaja nujen splošni interes, pri čemer je treba pojasniti, da mora biti navedeno polje opredeljeno s poimenovanjem v več jezikih.
61. Kot sem že pojasnil, bi glede na možnosti spremembe imena, ki jih imajo nemški državljani, in neobstoj celovitega sistema identifikacije posameznikov tak nujen splošni interes lahko bil omogočiti vpogled v podatkovne baze (na primer v seznam neplačnikov ali kazensko evidenco), tako da se kot merilo za iskanje uporabi rojstni priimek, ker je razmeroma stalen.(44)
62. Vendar bi moral ob upoštevanju drugega stavka uvodne izjave 8 Uredbe št. 2252/2004 v povezavi z interesom, da je potni list razumljiv po vsem svetu, vsak vpis rojstnega priimka v polje 13 upoštevati formalne zahteve o poimenovanju in večjezičnosti v skladu z delom 1 dokumenta št. 9303 ICAO. V tem dokumentu se zahteva, da so polja za obvezne elemente podatkov v prostoru za vizualno preverjanje označena s poimenovanjem v francoščini, angleščini ali španščini.(45)
63. Poleg tega, kot sem že opozoril v točki 26 teh sklepnih predlogov, je dopustna navedba rojstnega priimka v polju 13, če je to upravičeno na podlagi členov 7 in 8 Listine.(46) V tem primeru mora biti vseeno v naslovu polja v francoščini, angleščini ali španščini pojasnjeno, da je v tem polju naveden rojstni priimek imetnika. Pojasnilo ne sme biti v samem polju, saj bi to lahko povzročilo zmedo.
64. Zato predlagam, naj se na šesto vprašanje za predhodno odločanje odgovori tako, da ima država članica, kadar se rojstni priimek ne sme vpisati v polje 6 ali 7 potnega lista, vseeno možnost, da določi vpis rojstnega priimka kot neobveznega osebnega podatka v polje 13 strojno berljive strani z osebnimi podatki v potnem listu, če obstaja nujen splošni interes in je navedba tega vpisa pojasnjena v francoščini, angleščini ali španščini v naslovu polja 13.
65. Za dodatno pojasnitev je treba nazadnje opozoriti, da poleg strani, namenjene osebnim podatkom, obstaja še eno mesto, kjer se lahko navede ta informacija, če je to upravičeno. Zadnja stran strani z osebnimi podatki oziroma sosednja stran vsebuje prostor VI s poljem 20, predvidenim za „dodatne neobvezne elemente podatkov“, kjer je ustrezen prostor, da se lahko po potrebi navede rojstni priimek skupaj s poimenovanjem tega elementa v več jezikih. Rojstni priimek bi se torej obravnaval kot „dodaten neobvezni element podatkov“.(47) Vendar v obravnavani zadevi v zvezi s tem ni bilo postavljeno nobeno vprašanje za predhodno odločanje.
V – Predlog
66. Glede na zgoraj navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo Verwaltungsgerichtshof Baden-Württemberg (Nemčija), odgovori:
1. Uredbo Sveta (ES) št. 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice in Prilogo k tej uredbi je treba razlagati tako, da mora strojno berljiva stran z osebnimi podatki v potnih listih, ki jih izdajo države članice, izpolnjevati zahteve, ki se uporabljajo v skladu z delom 1 dokumenta št. 9303 Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) (strojno berljivi potni listi).
2. Prilogo k Uredbi št. 2252/2004 v povezavi s točko 8.6 oddelka IV dela 1 dokumenta št. 9303 ICAO (strojno berljivi potni listi) je treba razlagati tako, da:
‒ kadar pravo države članice določa, da je ime osebe sestavljeno iz njenih imen in priimka, tej državi članici ne dovoljuje, da poleg tega določi vpis rojstnega priimka kot primarnega identifikatorja v polje 6 ali kot sekundarnega identifikatorja v polje 7 strojno berljive strani z osebnimi podatki v potnem listu;
‒ ima država članica, kadar se rojstni priimek ne sme vpisati v polje 6 ali 7 potnega lista, vseeno možnost, da določi vpis rojstnega priimka kot neobveznega osebnega podatka v polje 13 strojno berljive strani z osebnimi podatki v potnem listu, če obstaja nujen splošni interes in je navedba tega vpisa pojasnjena v francoščini, angleščini ali španščini v naslovu polja 13.