Zadeva T‑188/12

Patrick Breyer

proti

Evropski komisiji

„Dostop do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001– Vloge, ki jih je v okviru postopka zaradi neizpolnitve obveznosti pred Sodiščem predložila Republika Avstrija – Zavrnitev dostopa“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 27. februarja 2015

1.      Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Odločba institucije, s katero je zavrnjen dostop do dokumentov – Dokumenti, posredovani med postopkom – Tožba, ki je postala brezpredmetna – Ustavitev postopka

(člen 263 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001)

2.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Pojem dokumenta – Obseg

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člena 2(3) in 3(a))

3.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Pojem dokumenta – Obseg – Vloge, ki jih je pripravila država članica v okviru končanega sodnega postopka pred Sodiščem – Vključitev

(člen 258 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, členi 2(3), 3(a) in 4(2))

4.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Obseg – Izključitev dokumentov Sodišča, ki spadajo v njegovo sodno dejavnost – Pojem – Vloge, ki jih je predložila država članica v okviru končanega postopka zaradi neizpolnitve obveznosti – Izključitev

(člena 15(3), četrti pododstavek, PDEU in 258 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2) in (5))

5.      Sodni postopek – Obravnavanje zadev pred Splošnim sodiščem – Varstvo, priznano strankam zoper neustrezno uporabo postopkovnih vlog – Obseg – Objava odgovora na tožbo tožene stranke na spletu – Nedopustnost – Upoštevanje pri razdelitvi stroškov

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 87(3); Navodila sodnemu tajniku Splošnega sodišča, člen 5(8))

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 27 do 29.)

2.      Pojem dokument, ki je v členu 3(a) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije opredeljen široko, zajema „neko vsebino ne glede na to, kakšen je njen medij (napisana na papirju ali shranjena v elektronski obliki ali kot zvočni, vizualni ali avdiovizualni zapis) o vprašanju, nanašajočem se na politiko, dejavnosti ali odločitve s področja odgovornosti institucije“ Unije. Ta opredelitev je v bistvu utemeljena z obstojem shranjene vsebine, ki jo je mogoče razmnožiti ali pa je na voljo za vpogled po njeni pripravi, pri čemer je treba opozoriti, da, prvič, vrsta nosilca za shranjevanje, vrsta in narava shranjene vsebine in tudi obseg, dolžina, pomembnost ali predstavitev vsebine niso pomembni pri vprašanju, ali navedena opredelitev vključuje dano vsebino, in drugič, da je edina omejitev v zvezi z vsebino, ki jo lahko zadeva ta opredelitev, pogoj, da se navedena vsebina nanaša na politiko, dejavnost ali odločitve s področja pristojnosti zadevne institucije.

(Glej točki 41 in 42.)

3.      Kot dokumente institucij v smislu določb člena 2(3) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije v povezavi s členom 3(a) te uredbe je treba obravnavati vloge, ki jih pripravi država članica in ki so bile predložene Sodišču v okviru tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU in posredovane Komisiji kot stranki postopka.

Te ugotovitve ne omaje okoliščina, da te vloge niso bile naslovljene na navedeno institucijo, ki je stranka v postopku, ampak na Sodišče, in da je institucija prejela le prepise, ki jih ji je posredovalo Sodišče. Vendar, čeprav se Uredba št. 1049/2001 na podlagi njenega člena 2(3) porablja zgolj za dokumente institucij, to je za dokumente, ki jih institucije pripravijo ali prejmejo in so v njihovi lasti, ta določba uporabe navedene uredbe za dokumente, ki jih institucije prejmejo, nikakor ne pogojuje s tem, da so zadevne dokumente nanje naslovili in jim jih neposredno posredovali njihovi avtorji. Prav tako, ker je pojem dokument v členu 3(a) Uredbe št. 1049/2001 opredeljen široko in ta opredelitev temelji na obstoju shranjene vsebine, je treba ugotoviti, da na obstoj dokumenta v smislu navedene določbe ne vpliva, da so bile sporne vloge zadevni instituciji posredovane v obliki prepisov in ne v obliki izvirnikov.

Poleg tega iz široke opredelitve pojma dokumenta ter iz formulacije in samega obstoja izjeme v členu 4(2), druga alinea, Uredbe št. 1049/2001, ki se nanaša na varstvo sodnih postopkov, izhaja, da zakonodajalec Unije sodelovanja institucij v sodnih postopkih ni želel izključiti iz pravice državljanov do dostopa. To velja še toliko bolj, ker v tej uredbi ni določeno niti, da je sodelovanje institucij v sodnih postopkih izključeno iz njenega področja uporabe, niti, da je to področje uporabe omejeno zgolj na njihovo upravno dejavnost. Poleg tega, ker so bile vloge Komisiji posredovane v okviru postopka s tožbo za ugotovitev neizpolnitve obveznosti, ki jo je vložila v okviru izvajanja svojih pristojnosti na podlagi člena PDEU, jih je Komisija prejela v okviru izvajanja svojih pristojnosti.

Poleg tega vključitev vlog, ki jih predloži država članica v okviru sodnega postopka, v področje uporabe Uredbe št. 1049/2001 ne posega v cilj posebnih pravil o dostopu do dokumentov v zvezi s sodnimi postopki. Varstvo teh postopkov je namreč glede na okoliščine primera mogoče zagotoviti z uporabo izjeme iz člena 4(2), druga alinea, Uredbe št. 1049/2001, pri čemer je treba pojasniti, da je pri razlagi izjeme v zvezi z varstvom sodnih postopkov mogoče upoštevati, da v posebnih pravilih o sodiščih Unije ni določena pravica dostopa tretjih strank do vlog, predloženih tem sodiščem v okviru sodnih postopkov.

(Glej točke od 48 do 51, 53, 54, 57, 61, 104 in 105.)

4.      Vloge, ki jih Sodišču predloži država članica v okviru tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti, ki jo proti njej vloži Komisija, imajo tako kot vloge, ki jih pripravi Komisija za namene sodnega postopka, posebne značilnosti, ker so prav tako že po svoji naravi del sodne dejavnosti Sodišča. Ker namreč država članica kot tožena stranka v svojih vlogah lahko zlasti navaja vse razloge, ki so ji na voljo, da si zagotovi obrambo, so z vlogami države članice kot tožene stranke Sodišču predloženi elementi, na podlagi katerih to izreče sodno odločitev.

Glede tega se za vloge, ki jih predložijo države članice v okviru postopka zaradi neizpolnitve obveznosti, čeprav so del sodne dejavnosti sodišč Unije, izključitev iz pravice dostopa do dokumentov, ki je za sodno dejavnost Sodišča določena s členom 15(3), četrti pododstavek, PDEU, nikakor ne uporabi bolj kot za vloge Komisije. Namreč, poleg tega, da imajo vloge, ki jih za namene sodnega postopka pripravi država članica, enake posebne značilnosti, niti člen 15(3), četrti pododstavek, PDEU, niti to, da so te vloge pripravili različni avtorji, niti narava teh vlog ne zahtevajo, da je treba v zvezi z njihovo vključenostjo v področje uporabe pravice dostopa do dokumentov razlikovati med vlogami, ki izvirajo iz Komisije, in vlogami, ki izvirajo iz države članice. Zato člena 15(3), četrti pododstavek, PDEU ni mogoče razlagati tako, da v zvezi z dostopom do vlog, ki jih pripravijo institucije za namene sodnega postopka, določa kakršno koli pravilo glede avtorja, na podlagi katerega bi bilo treba razlikovati med vlogami, ki jih pripravi institucija za namene sodnega postopka, in vlogami, ki jih predloži država članica v okviru sodnega dela postopka zaradi neizpolnitve obveznosti.

Treba pa je razlikovati med, prvič, izključenostjo sodne dejavnosti Sodišča iz pravice dostopa do dokumentov na podlagi člena 15(3), četrti pododstavek, PDEU, in drugič, vlogami, ki so bile pripravljene za namene tega postopka, za katere, čeprav so del navedene sodne dejavnosti, ne velja izključenost iz navedene določbe in se zanje, nasprotno, uporabi pravica dostopa do dokumentov. Zato člen 15(3), četrti pododstavek, PDEU ne nasprotuje vključitvi vlog, ki jih predloži država članica v okviru sodnega postopka, v področje uporabe Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, vendar samo če so izpolnjeni pogoji za uporabo zadnje navedene uredbe in brez poseganja v morebitno uporabo katere od izjem iz člena 4 navedene uredbe in možnosti, ki je določena v odstavku 5 te določbe, na podlagi katere lahko zadevna država članica prosi zadevno institucijo, naj ne razkrije njenih vlog.

(Glej točke 72, 73 in od 79 do 83.)

5.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 118 do 120.)