Language of document : ECLI:EU:F:2012:194

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(tretji senat)

z dne 13. decembra 2012

Zadeva F‑2/11

BW

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Uradniki – Zaposlovanje – Uradnik na poskusnem delu – Neimenovanje v naziv po koncu poskusne dobe – Obrazložitev odločbe o odpovedi delovnega razmerja uradniku na poskusnem delu – Pravica do obrambe“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero BW primarno predlaga razglasitev ničnosti odločbe Evropske komisije z dne 1. marca 2010, s katero ga ta ni imenovala v naziv.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Tožeča stranka nosi svoje stroške in naloži se ji plačilo stroškov, ki jih je priglasila Komisija.

Povzetek

1.      Uradniki – Zaposlovanje – Poskusna doba – Poročilo ob koncu poskusne dobe – Obveznost obrazložitve – Obseg – Obveznost podpreti vrednostne ocene s konkretnimi primeri – Neobstoj

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

2.      Tožbe uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Skladnost med pritožbo in tožbo – Istovetnost predmeta in vzroka

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

3.      Uradniki – Zaposlovanje – Poskusna doba – Predmet – Pogoji poteka

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 34)

4.      Uradniki – Zaposlovanje – Poskusna doba – Odločba o neimenovanju uradnika na poskusnem delu v naziv – Odločba o odpovedi delovnega razmerja redno zaposlenemu uradniku – Pravna razlika – Elementi presoje, ki se upoštevajo

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 34(2))

5.      Uradniki – Zaposlovanje – Poskusna doba – Ocena rezultatov – Ocenjevanje sposobnosti uradnika na poskusnem delu – Sodni nadzor – Meje – Očitna napaka pri presoji – Pojem

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 34)

6.      Uradniki – Dolžnost skrbnega ravnanja uprave – Načelo dobrega upravljanja – Obseg – Obveznost razporeditve uradnika na poskusnem delu na novo delovno mesto ob podaljšanju njegove poskusne dobe – Neobstoj

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 34(3))

7.      Uradniki – Ocena – Obstoj razhajanj med uradnikom in njegovim nadrejenim – Neobstoj vpliva na sposobnost nadrejenega, da oceni uspešnost zadevne osebe

8.      Uradniki – Načela – Pravica do obrambe – Obveznost zaslišati zadevno osebo pred sprejetjem akta, ki posega v njen položaj – Obseg – Poročilo ob koncu poskusne dobe – Izključitev

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 34)

1.      Čeprav je treba ob začetku poskusne dobe določiti cilje vsakega uradnika na poskusnem delu, in to tudi če določbe o tem ne obstajajo, da ima lahko ocenjevalec podlago za ocenjevanje učinkovitosti zadevnega uradnika na poskusnem delu, obveznost obrazložitve od ocenjevalca zahteva le, da navede vidnejše značilnosti dela uradnika na poskusnem delu predvsem v smislu sposobnosti za opravljanje nalog na njegovem delovnem mestu, učinkovitosti in vedenja v službi, ne pa da navede, kateri opredeljeni cilji niso bili doseženi. Če je obveznost obrazložitve izpolnjena in če se ocena jasno nanaša na določeno osebo in ni neosebna, ocenjevalcu prav tako ni treba podrobno navesti razlogov za svojo oceno, tako da navede konkretne primere v podporo vsaki vrednostni oceni v poročilu o poskusnem delu.

Načelno lahko poročilo o poskusnem delu vsebuje le ocene o obdobju, za katero je sestavljeno. Če pa je bila poskusna doba uradnika na poskusnem delu podaljšana, lahko ocenjevalec v poročilu o obdobju, v katerem je bila poskusna doba podaljšana, navede pripombe v zvezi s prvotno poskusno dobo, ne da bi zato navedeno poročilo vsebovalo napako, ker je namen takih navedb poudariti razvoj dela tožeče stranke.

To, ali je uprava upoštevala obveznost obrazložitve vsakega poročila o poskusnem delu, je treba presojati, ko je sestavljena dokončna različica navedenega poročila. Dokler poročilo o poskusnem delu ni dokončno, spreminjanje njegove vsebine ne more pomeniti kršitve obveznosti obrazložitve.

(Glej točke od 43 do 45.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 12. september 2007, Combescot proti Komisiji, T‑249/04, točka 86.

2.      Pravilo o skladnosti med predhodno upravno pritožbo in tožbo se lahko uporablja le v primeru, ko tožba spreminja predmet pritožbe, to pomeni, ko vsebuje razlog v zvezi s formalno zakonitostjo, medtem ko so bili v pritožbi navedeni le razlogi v zvezi z materialno zakonitostjo, oziroma obratno, ko vsebuje razlog v zvezi z materialno zakonitostjo, medtem ko so bili v pritožbi navedeni le razlogi v zvezi s formalno zakonitostjo. Okoliščina, da je tožeča stranka poiskala pomoč odvetnika za vložitev pritožbe, ne vpliva na vprašanje, ali je bil predmet spora spremenjen.

(Glej točke 46, 140 in 141.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 1. julij 2010, Mandt proti Parlamentu, F‑45/07, točka 119.

3.      Čeprav poskusne dobe, katere namen je upravi omogočiti, da oceni sposobnost uradnika na poskusnem delu za opravljanje nalog na njegovem delovnem mestu ter njegovo učinkovitost in vedenje v službi, ni mogoče enačiti z obdobjem izobraževanja, je vseeno nujno, da se zadevni osebi omogoči, da v tem obdobju dokaže svoje sposobnosti. Ta pogoj v praksi pomeni, da je treba uradniku na poskusnem delu zagotoviti ne samo ustrezne materialne delovne razmere, ampak mora dobiti tudi ustrezna navodila in nasvete, ob upoštevanju narave nalog, ki jih opravlja, da se lahko prilagodi posebnim potrebam svojega delovnega mesta.

(Glej točko 104.)

Napotitev na:

Sodišče: 15. maj 1985, Patrinos proti ESO, 3/84, točki 20 in 21;

Sodišče prve stopnje: 5. marec 1997, Rozand-Lambiotte proti Komisiji, T‑96/95, točka 95;

Sodišče za uslužbence: 16. april 2008, Doktor proti Svetu, F‑73/07, točka 31.

4.      Odločitev o neimenovanju v naziv se po naravi razlikuje od odpovedi delovnega razmerja v pravem pomenu besede osebi, ki je bila imenovana za redno zaposlenega uradnika. Medtem ko je treba v zadnjem primeru skrbno preučiti razloge za prekinitev rednega delovnega razmerja, pa mora biti pri odločitvah o imenovanju uslužbencev na poskusnem delu v naziv preučitev splošna in se nanašati na obstoj ali neobstoj pozitivnih elementov, ki so se pokazali med poskusno dobo in zaradi katerih se izkaže, da je imenovanje uslužbenca na poskusnem delu v naziv v interesu službe.

(Glej točko 78.)

Napotitev na:

Sodišče: 17. november 1983, Tréfois proti Sodišču, 290/82, točki 24 in 25;

Sodišče za uslužbence: 18. oktober 2007, Krcova proti Sodišču, F‑112/06, točki 61 in 62.

5.      Sodišče ne more s svojo presojo nadomestiti presoje institucij, kar zadeva rezultat poskusne dobe in sposobnosti kandidata za dokončno imenovanje za uradnika v upravi Evropske unije, saj je njegov nadzor glede materialne zakonitosti odločbe omejen na neobstoj očitne napake pri presoji ali zlorabe pooblastil.

(Glej točko 78.)

Napotitev na:

Sodišče: zgoraj navedena sodba Tréfois proti Sodišču, točki 24 in 25;

Sodišče za uslužbence: zgoraj navedena sodba Krcova proti Sodišču, točki 61 in 62.

6.      Dolžnost skrbnega ravnanja uprave do njenih uslužbencev izraža ravnotežje pravic in obveznosti, ki so jih Kadrovskih predpisi oblikovali v razmerjih med javnim organom in javnimi uslužbenci. Ta dolžnost in načelo dobrega upravljanja zlasti zahtevata, da organ pri odločanju o položaju uradnika upošteva vse elemente, ki lahko vplivajo na njegovo odločitev, in pri tem upošteva ne samo interes službe, ampak tudi interes zadevnega uradnika. Iz člena 34(3), tretji pododstavek, Kadrovskih predpisov jasno izhaja, da ima uprava možnost, ne obveznost, da uradnika na poskusnem delu, čigar poskusno dobo se odloči podaljšati, razporedi na novo delovno mesto. Če bi se zaradi dolžnosti skrbnega ravnanja ali načela dobrega upravljanja ta možnost morala spremeniti v obveznost za upravo, bi se z navedeno dolžnostjo ali navedenim načelom spremenilo ravnotežje pravic in obveznosti, ki so jih Kadrovskih predpisi oblikovali v razmerjih med javnim organom in javnimi uslužbenci.

(Glej točke 112, 122 in 123.)

Napotitev na:

Sodišče: 4. februar 1987, Maurissen proti Računskemu sodišču, 417/85, točka 12;

Sodišče za uslužbence: zgoraj navedena sodba Doktor proti Svetu, točka 42.

7.      Čeprav ni mogoče izključiti, da lahko razhajanja med uradnikom in njegovim nadrejenim povzročajo razdraženost pri nadrejenem, ta možnost kot taka ne pomeni, da nadrejeni ne more več objektivno presojati delovne uspešnosti zadevne osebe.

(Glej točko 114.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 13. december 2005, Cwik proti Komisiji, T‑155/03, T‑157/03 in T‑331/03, točka 150.

8.      Spoštovanje pravice do obrambe v vseh postopkih, začetih proti osebi, ki se lahko končajo s sprejetjem akta, ki posega v položaj te osebe, je temeljno načelo prava Unije. To načelo zahteva, da mora biti zadevni osebi dana možnost, da učinkovito predstavi svoje stališče o elementih, ki se lahko uporabijo proti njej pri sprejetju akta.

Poročilo o poskusnem delu pa ni akt, ki posega v položaj, ampak pripravljalni akt za odločbo o imenovanju zadevnega uradnika na poskusnem delu v naziv ali o odpovedi delovnega razmerja temu uradniku. Posledično ocenjevalcu zaradi neobstoja posebne določbe ni treba zaslišati tožeče stranke, preden sestavi to poročilo. Poleg tega lahko ocenjevalec po zaslišanju zadevne osebe spremeni poročilo o poskusnem delu.

(Glej točke 136, 137 in 139.)

Napotitev na:

Sodišče: 10. julij 1986, Belgija proti Komisiji, 234/84, točka 27; 3. oktober 2000, Industrie des poudres sphériques proti Svetu, C‑458/98 P, točka 99; 9. november 2006, Komisija proti De Bryju, C‑344/05 P, točka 37;

Sodišče prve stopnje: 8. marec 2005, Vlachaki proti Komisiji, T‑277/03, točka 64;

Splošno sodišče Evropske unije: 2. marec 2010, Doktor proti Svetu, T‑248/08 P, točka 81.