SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE
JULIANE KOKOTT,
predstavljeni 3. septembra 2020(1)
Zadeva C‑445/19
Viasat Broadcasting UK Ltd
proti
TV2/Danmark A/S,
Kraljevini Danski
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Østre Landsret (višje sodišče za vzhodno regijo, Danska))
„Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Državna pomoč – Javne radiotelevizijske družbe – Člen 106(2) PDEU – Storitve splošnega gospodarskega pomena – Pomoč, združljiva z notranjim trgom – Pravne posledice – Člen 108(3) PDEU – Nepriglasitev – Obveznost plačila obresti na nezakonito pomoč – Konkurenčna prednost zaradi nezakonite izvedbe pomoči – Zneski, ki se upoštevajo pri izračunu obresti“
I. Uvod
1. Obravnavani predlog za sprejetje predhodne odločbe se ponovno nanaša na financiranje javne radiotelevizije na Danskem z državnimi subvencijami, ki je že bilo predmet več odločb sodišč Unije. V skladu s temi odločbami je pravnomočno ugotovljeno, da državni ukrepi financiranja v korist družbe TV 2 Danmark A/S (v nadaljevanju: družba TV 2) pomenijo državno pomoč, ki je združljiva z notranjim trgom.(2)
2. Vendar ta državna pomoč, preden je bila izvedena, ni bila priglašena Komisiji. V postopku v glavni stvari gre zdaj za vprašanje, ali mora prejemnik te formalno nezakonite pomoči zato za obdobje do njene odobritve s strani Komisije Danski plačati obresti. Komisija je za to razvila pojem obresti na nezakonito pomoč.(3)
3. Obveznost plačila obresti na nezakonito pomoč je načeloma priznana tudi za primere, v katerih pomoči ni treba vrniti, ker je združljiva z notranjim trgom.(4) Temu pa družba TV 2 in Danska, ki ju podpirata Nizozemska in Avstrija, ugovarjata s trditvijo, da zadevna pomoč predstavlja nadomestilo za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, kar mora vplivati tudi na obveznost plačila obresti za nezakonito pomoč.
II. Pravni okvir
4. Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 PDEU(5) (v nadaljevanju: Uredba št. 2015/1589) v členu 16(6) vsebuje določbe o vračilu pomoči. Odstavek 2 tega člena določa:
„Pomoč, ki se vrne na podlagi sklepa o vračilu, vključuje obresti po primerni obrestni meri, ki jo določi Komisija. Obresti se plačajo od datuma, ko je bila nezakonita pomoč na razpolago upravičencu, do datuma vračila.“
III. Dejansko stanje in postopek v glavni stvari
5. Financiranje danske javne radiotelevizijske družbe TV 2 z državnimi sredstvi v letih od 1995 do 2002 je bilo predmet več upravnih in sodnih postopkov.
6. V zadevnem obdobju je družba TV 2 poleg naročnin prejemala prihodke od prodaje oglaševalskega časa na televiziji. Te prihodke je nekaj časa ustvarjala neodvisna družba v državni lasti TV 2 Reklame A/S, dobički pa so se na družbo TV 2 delno prenašali prek sklada, delno pa so se družbi TV 2 izplačevali neposredno.
7. Radiotelevizijsko družbo TV 2 sestavlja devet samostojnih podjetij: osem regionalnih postaj in eno podjetje za območje celotne države. V zadevnem obdobju je bila družba TV 2 na podlagi zakona dolžna ustvarjati nacionalne in regionalne televizijske programe ter jih oddajati prek nacionalne in regionalnih postaj.
8. Regionalne postaje same niso ustvarjale prihodkov, ampak jih je financirala družba TV 2. Tudi k temu je bila družba TV 2 zakonsko zavezana.
9. Danska financiranja z naročninami in prihodki iz oglaševanja ni priglasila Komisiji. Potem ko je Splošno sodišče razveljavilo prvo odločbo Komisije iz leta 2004(7), je Komisija po ponovni preučitvi leta 2011(8) (v nadaljevanju: Odločba TV 2 II) odločila, da so bili ukrepi za financiranje družbe TV 2 v letih od 1995 do 2002 pomoč, ki je bila izvedena v nasprotju s členom 108(3) PDEU, vendar je bila v skupni višini v skladu s členom 106(2) PDEU z notranjim trgom združljiva. To odločbo je Sodišče pravnomočno potrdilo.(9)
10. Tožeča stranka v postopku v glavni stvari Viasat Broadcasting UK Ltd. (v nadaljevanju: družba Viasat) se zdaj sklicuje na nepriglasitev sporne pomoči in predlaga, naj se ugotovi, da mora družba TV 2 za obdobje med izplačilom pomoči in končno odločbo Komisije o združljivosti z notranjim trgom iz leta 2011 za nezakonito pomoč plačati obresti v višini 1.746.300.000 danskih kron (DKK) (približno 234.623.606 EUR).
11. Osnova za izračun teh predlaganih obresti je znesek ukrepov financiranja, opredeljenih za pomoč, torej zajema tudi zneske, ki jih je družba TV 2 prejemala iz naslova oglaševalskih prihodkov, in zneske, ki jih je družba TV 2 razdeljevala svojim regionalnim postajam.
12. Družba TV 2 se brani proti temu predlogu. Meni, da se v primeru, kakršen je obravnavani, v katerem je nepriglašena pomoč, ki je bila izplačana kot nadomestilo za storitve splošnega gospodarskega pomena, na podlagi člena 106(2) PDEU z notranjim trgom združljiva in je zato ni treba vrniti, plačilo obresti na nezakonito pomoč ne sme naložiti. To v bistvu utemeljuje s tem, da v takšnih primerih člen 106(2) PDEU nasprotuje uporabi obveznosti priglasitve in mirovanja iz člena 108(3) PDEU, obresti pa so vsekakor povezane z obstojem dejanske neupravičene prednosti. Takšne prednosti naj v tem primeru ne bi bilo.
IV. Predlog za sprejetje predhodne odločbe in postopek pred Sodiščem
13. Østre Landsret (višje sodišče za vzhodno regijo, Danska) je s sklepom z dne 29. maja 2019, ki je na Sodišče prispel 6. junija 2019, v skladu s členom 267 PDEU Sodišču predložilo ta vprašanja za predhodno odločanje:
„1. Ali se obveznost nacionalnega sodišča, da prejemniku pomoči naloži plačilo obresti na nezakonito pomoč (glej sodbo CELF), nanaša tudi na položaj, kakršen je ta v obravnavani zadevi, v katerem je nezakonita državna pomoč pomenila nadomestilo za storitve splošnega gospodarskega pomena, za katero se je naknadno ugotovilo, da je na podlagi člena 106(2) PDEU združljivo z notranjim trgom, in v katerem je bila dana odobritev na podlagi presoje skupnega finančnega položaja celotnega podjetja, ki opravlja javno službo, vključno z njegovo kapitalizacijo?
2. Ali se obveznost nacionalnega sodišča, da prejemniku pomoči naloži plačilo obresti na nezakonito pomoč (glej sodbo CELF), nanaša tudi na zneske, ki jih prejemnik pomoči v okoliščinah, kakršne so te iz obravnavane zadeve, na podlagi obveznosti javnega prava sicer prenese na povezana podjetja, vendar pa so s končno odločbo Komisije opredeljeni kot prednost za prejemnika pomoči v smislu člena 107(1) PDEU?
3. Ali se obveznost nacionalnega sodišča, da prejemniku pomoči naloži plačilo obresti na nezakonito pomoč (glej sodbo CELF), nanaša tudi na državno pomoč, ki jo je prejemnik pomoči v okoliščinah, kakršne so te iz obravnavane zadeve, prejel od podjetja pod javnim nadzorom, ob upoštevanju tega, da so prihodki slednjega deloma nastali s prodajo storitev prejemnika pomoči?“
14. V postopku pred Sodiščem so pisna stališča podale in na nadaljnja vprašanja Sodišča pisno odgovorile družba Viasat, družba TV 2, Kraljevina Danska, Kraljevina Nizozemska, Republika Avstrija in Evropska komisija.
V. Pravna presoja
15. Predložitveno sodišče postavlja tri vprašanja, s katerimi želi izvedeti, ali mora družba TV 2 zaradi nepriglasitve pomoči za obdobje od izvedbe pomoči do dokončne odločitve Komisije leta 2011 plačati obresti na prejete zneske nezakonite pomoči, in če je odgovor pritrdilen, v kolikšnem obsegu.
16. Pri tem je v okviru prvega vprašanja za predhodno odločanje treba razjasniti, ali se obveznost plačila obresti na nezakonito pomoč, ki izhaja iz dejstva, da pomoč v nasprotju s PDEU ni bila prijavljena (o tem v razdelku A), nanaša tudi na pomoč, ki je bila dodeljena brez predhodne priglasitve, toda v skladu s členom 106(2) PDEU (o tem v razdelku B). Drugo in tretje vprašanje za predhodno odločanje, ki ju je treba preučiti skupaj, se nanašata na zneske, ki jih je treba upoštevati pri morebitnem izračunu obresti na nezakonito pomoč (o tem v razdelku C).
A. Uvodna opomba
17. Pomoč je formalno nezakonita, če se je izvajala v nasprotju s postopkovno zahtevo iz člena 108(3) PDEU.(10) Člen 108(3) PDEU je del nadzornega sistema, uvedenega s PDEU na področju državnih pomoči. V okviru tega sistema so države članice po eni strani dolžne Komisiji priglasiti vsak ukrep, s katerim se podeli ali spremeni pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, po drugi strani pa so dolžne, da v skladu s členom 108(3), tretji stavek, PDEU takega ukrepa ne izvedejo, dokler ta institucija glede njega ne sprejme dokončne odločitve.(11)
18. S to obveznostjo priglasitve in mirovanja se poskuša zagotoviti, da pomoč ne učinkuje, dokler Komisija ni omogočeno, da v razumnem roku podrobno preuči načrt, in če je to potrebno, uvede formalni postopek preiskave.(12) Z njo se zagotavlja, da pomoč, ki ni združljiva s skupnim trgom, ne bo nikoli izvedena.(13)
19. Vendar glede tega načela obstajajo izjeme. Tako je v skladu s členom 3 Uredbe (EU) št. 651/2014(14) zahtev iz člena 108(3) PDEU oproščena pomoč, ki izpolnjuje pogoje iz te uredbe. Hkrati pa je v uvodni izjavi 7 navedene uredbe poudarjena izjemna narava te oprostitve – in je pojasnjeno, da se za vse druge pomoči člen 108(3) PDEU uporablja.
B. Prvo vprašanje za predhodno odločanje
20. S prvim vprašanjem za predhodno odločanje želi Østre Landsret (višje sodišče za vzhodno regijo) v bistvu izvedeti, ali morajo nacionalna sodišča prejemniku nezakonite pomoči plačilo obresti na nezakonito pomoč naložiti tudi, kadar je Komisija za pomoč naknadno ugotovila, da je na podlagi člena 106(2) PDEU združljiva z notranjim trgom, ker je pomenila nadomestilo za storitve splošnega gospodarskega pomena, in je zato ni treba vrniti.
21. S tem se prvo vprašanje za predhodno odločanje navezuje na sodbo v zadevi CELF(15): v tej zadevi je Sodišče ugotovilo, da se naloži plačilo obresti na nezakonito pomoč, kadar je bila državna pomoč izplačana v nasprotju z obveznostjo priglasitve, vendar je bila naknadno na podlagi člena 107(3) PDEU razglašena za združljivo z notranjim trgom.(16) Nazadnje je treba razjasniti tudi, ali razlog za ugotovitev, da je pomoč združljiva z notranjim trgom, vpliva na obveznost plačila obresti na nezakonito pomoč.
1. Načelo: obveznost plačila obresti pri zgolj formalno nezakoniti pomoči
22. Obveznost plačila obresti na nezakonito pomoč izhaja iz sekundarne zakonodaje, in sicer iz člena 16(2) Uredbe 2015/1589oziroma člena 14(2) Uredbe št. 659/1999.(17) Ta določba se sicer izrecno nanaša zgolj na položaj, v katerem pomoč z notranjim trgom ni združljiva in jo je zato treba vrniti. Za obdobje nezakonitosti, torej med izvedbo in končno odločbo Komisije, je v takšnem primeru treba plačati obresti.
23. V zadevi CELF pa je Sodišče odločilo, da obveznost plačila obresti na nezakonito pomoč obstaja tudi, kadar je pomoč glede na člen 107(3) PDEU z notranjim trgom združljiva in vračilo ni zahtevano.(18)
24. Ta sodna praksa se mora načeloma uporabljati pri vseh pomočeh, ki so z notranjim trgom združljive, a so nezakonite, ne glede na okoliščine njihovih nezakonitosti. Zoper to zlasti Danska in nizozemska vlada navajata, da se sodne prakse iz zadeve CELF zaradi drugačnega razloga za združljivost pri nezakonitih pomočeh v zvezi z storitvami splošnega gospodarskega pomena ne bi smelo upoštevati, vendar ti ugovori niso prepričljivi.
25. Obveznost plačila obresti namreč izhaja iz kršitve postopkovne zahteve člena 108(3) PDEU. Ta postopkovna kršitev pri neupoštevanju obveznosti priglasitve in mirovanja nastane ne glede na to, ali je pomoč z notranjim trgom združljiva ali ne. Namen postopka, ki vključuje obveznost priglasitve in mirovanja, je ravno omogočiti, da se ugotovi, ali ukrep pomeni pomoč in ali je ta v tem primeru združljiva z notranjim trgom. Zato so zahteve iz člena 108(3) PDEU časovno pred odločbo o združljivosti.
26. V skladu s sodno prakso zato sklep Komisije o združljivosti kot dokončna odločba v postopku preiskave ne odpravi kršitve prepovedi iz člena 108(3) PDEU(19) in torej ne vpliva na nezakonitost pomoči. Vsaka druga razlaga bi vodila do tega, da bi se dajala prednost nespoštovanju člena 108(3), tretji stavek, PDEU in bi se mu odvzel njegov polni učinek.(20) Če namreč neupoštevanje člena 108(3) PDEU pri določeni shemi pomoči, neodvisno od tega, ali je ta združljiva z notranjim trgom ali ne, ne bi povzročilo večjih tveganj ali kazni kot njegovo upoštevanje, bi bila precej zmanjšana spodbuda državam članicam za priglasitev pomoči in čakanje na odločbo glede združljivosti, s tem pa tudi obseg nadzora Komisije.(21)
27. Poleg tega bi takšna razlaga povzročila prenos pristojnosti. V nadzornem sistemu, ki je uveden na področju pomoči, je namreč naloga nacionalnih sodišč, da pravice posameznikov varujejo pred kršitvijo prepovedi iz člena 108(3) PDEU in, kadar je to potrebno, odpravijo učinke nezakonitosti pomoči.(22) Komisija pa presodi, ali je ukrep pomoči združljiv z notranjim trgom.(23) Če bi pozitiven sklep Komisije vodil do naknadne odprave postopkovne kršitve, bi Komisija posredno odločala tudi o kršitvi pravic posameznih konkurentov prejemnika pomoči(24) in jim kratila možnosti za pravno varstvo pred nacionalnimi sodišči.
28. Iz vsega tega izhaja, da postopkovna kršitev ostaja ne glede na morebitno združljivost pomoči z notranjim trgom. Kakor je sodišče nenazadnje poudarilo v zadevi CELF, pravo Unije nalaga, da nacionalna sodišča sprejmejo primerne ukrepe za učinkovito odpravo učinkov nezakonitosti.(25)
29. V zadevi CELF je Sodišče ugotovilo tudi, da je plačilo obresti na nezakonito pomoč ustrezno sredstvo za to odpravo.(26) Naloga nacionalnih sodišč je namreč zlasti, da varujejo pravice posameznikov pred kršitvami, ki izhajajo iz nezakonitosti pomoči.(27)
30. Iz kršitve obveznosti mirovanja izhaja konkurenčna prednost za prejemnika nezakonite pomoči, ki hkrati pomeni kršitev pravic tretjih oseb, ki delujejo na istem trgu. Ta prednost je lahko finančna, ker je treba domnevati, da bi si prejemnik pomoči med postopkom preiskave in s tem povezanim zadržanjem ukrepa sredstva moral priskrbeti na drug način. To bi se tudi za ponudnika storitev splošnega gospodarskega pomena praviloma moralo izvesti v obliki obrestnega posojila, tako da bi zanj veljale običajne tržne obrestne terjatve.(28) Čeprav namreč na teh področjih pogosto delujejo državna podjetja, ki jih države financirajo z dokapitalizacijami, zgolj posojilo s tržno obrestno mero predstavlja možnost financiranja, ki je zunaj okvira pravil o državni pomoči ter se zato lahko zagotovi ad hoc in brez predhodnega upravnega postopka.
31. Poleg tega je prednost predčasne izvedbe pomoči tudi v tem, da so konkurenti prejemnika pomoči učinkom pomoči, ki ni združljiva z notranjim trgom, izpostavljeni prej, kot bi bilo nujno v primeru ravnanja v skladu s postopkom, in se zato konkurenčni položaj prejemnika pomoči glede na druge subjekte na trgu med trajanjem nezakonitosti izboljša.(29)
32. Ta prednost, ki jo je Sodišče ugotovilo v zvezi s trgom, ki ni povezan s storitvami splošnega pomena, koristi tudi izvajalcem storitev splošnega gospodarskega pomena. Člena 14 in 106(2) PDEU namreč jasno kažeta, da tudi na tem področju konkurenca načeloma obstaja in je zaželena. Nenazadnje je glede na obravnavani položaj razvidno, da ta presoja ustreza tudi stanju na zadevnem radiotelevizijskem trgu. Družba Viasat kot zasebno podjetje konkurira javni družbi TV 2. Podjetje, ki je pooblaščeno za izvajanje storitev, ima torej konkurenčni položaj, ki se izboljša s tem, da s finančnimi sredstvi za oblikovanje programov že razpolaga, še preden je Komisija odločila o pomoči. Na področju televizije bi takšna sredstva lahko bila zanimiva zlasti za konkuriranje za ekskluzivne pravice do predvajanja.
33. Glede na to je tudi treba zavrniti ugovore družbe TV 2 ter danske in nizozemske vlade, da v obravnavanem primeru družba TV 2 s predčasno izvedbo pomoči ni pridobila neupravičene prednosti oziroma da bi bilo to vsaj treba ugotoviti v okviru presoje posameznega primera. V utemeljitev zainteresirane stranke v bistvu navajajo, da družba TV 2 s pomočjo ni prejela prekomernega nadomestila, kar naj bi bilo pri ocenjevanju učinka predčasne izvedbe pomoč tudi treba upoštevati.
34. Vendar prednosti predčasnega dostopa zaradi postopkovne kršitve, predstavljeni v točki 31 teh sklepnih predlogov, ta ugovor, ki se vsebinsko navezuje na vprašanje združljivosti pomoči z notranjim trgom in s tem na dejansko stanje iz člena 107(1) PDEU, ne more nasprotovati. Zadevno prednost je namreč treba razlikovati od prednosti, ki izhaja iz nezakonitega izvajanja. Medtem ko je prva vsebinski pogoj pomoči, o izpolnitvi katerega mora Komisija presoditi na podlagi določenih meril, je slednja prednost, za katero presoja posameznega primera ni potrebna, ker položaj, ki je ugodnejši od položajev potencialnih konkurentov, izhaja že iz razpoložljivosti državnih sredstev in obstaja ne glede na to, ali Komisija ukrep razglasi za združljiv z notranjim trgom. Ukrep je namreč upravičen le, kadar je nastal na podlagi pravilnega postopka.(30)
35. Glede na to je treba vztrajati pri načelu, da pomoč, ki je bila izvedena v nasprotju z obveznostjo priglasitve in mirovanja iz člena 108(3) PDEU, ne glede na njeno morebitno združljivost z notranjim trgom povzroči obveznost plačila obresti na nezakonito pomoč, saj prejemnik pomoči s predčasno izvedbo pridobi neupravičeno prednost.
2. Neobstoj izjem pri pomoči za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena
36. Vendar se zastavlja vprašanje, ali je zaradi privilegiranja, ki za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena izhaja iz evropskih pogodb, zlasti iz členov 14 in 106(2) PDEU, potrebna izjema od tega načela. Na to merita družba TV 2 in avstrijska vlada z ugovori, da se na podlagi člena 106(2) PDEU določbe člena 108(3) PDEU, vsekakor pa obveznost plačila obresti, ne smejo uporabljati, kolikor pravilo oziroma obveznost ovira izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena.
37. V skladu s členom 106(2) PDEU podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, ravnajo po pravilih iz Pogodb, zlasti po pravilih o konkurenci, kolikor uporaba takšnih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene.
38. V skladu s členom 14 PDEU brez poseganja v člen 4 PEU ter člene 93, 106 in 107 PDEU in ob upoštevanju položaja, ki ga imajo službe splošnega gospodarskega pomena v okviru skupnih vrednot Unije, pa tudi njihove vloge pri pospeševanju socialne in teritorialne kohezije, Unija in države članice v mejah svojih pristojnosti na področju uporabe Pogodb skrbijo za to, da takšne službe delujejo na podlagi načel in pogojev, zlasti ekonomskih in finančnih, ki jim omogočajo izpolnjevanje njihovih nalog.
39. Protokol št. 26 o storitvah splošnega pomena(31) in Protokol št. 29 o sistemu javne radiotelevizije v državah članicah(32) potrjujeta ti določbi.(33)
40. Obveznost plačila obresti pri formalno nezakoniti pomoči lahko posega v ta cilj zagotavljanja storitev splošnega gospodarskega pomena. S tem ciljem in torej posledično z navedenimi določbami primarnega prava namreč ne bi bilo združljivo, da bi se prejemniku pomoči z obveznostjo plačila obresti dokončno odvzela sredstva, ki jih potrebuje za ponujanje teh storitev.
41. Vendar člen 106(2) PDEU omogoča dva načina, kako premostiti prepoved pomoči pri finančni podpori takšnih storitev in obveznost plačila obresti primerno povezati z zagotavljanjem storitev splošnega gospodarskega pomena: prvič, v skladu z merili iz sodbe Altmark Trans(34) določeni državni spodbujevalni ukrepi niso pomoč v smislu člena 107(1) PDEU in, drugič, Komisija lahko spodbujevalne ukrepe, ki teh meril ne izpolnjujejo in so torej pomoč, odobri.
42. Če zaradi obveznosti plačila obresti v zvezi z izvajanjem storitve nastane finančna vrzel, lahko torej država članica pri tej posebni pomoči preuči, ali izvajalcu storitev v skladu z merili iz sodbe Altmark Trans(35) nadomesti stroške obresti, da vendarle omogoči izvajanje potrebnih storitev. V tem primeru je izvajanje storitev še naprej zagotovljeno. Torej pravo o državnih pomočeh nadomestilu stroškov obresti ne nasprotuje.
43. Če ukrep, s katerim se izvajalcu storitev povrnejo obresti, ne izpolnjuje meril iz sodbe Altmark, bi lahko zadevna država članica potrebna sredstva dodelila kot pomoč, za katero pa bi bila potrebna predhodna odobritev Komisije.(36) Ta pomoč bi bila v skladu s členom 106(2) PDEU z notranjim trgom združljiva, kolikor finančno breme obresti pravno ali dejansko ovira izvajanje storitev, ki so bile dodeljene.
44. Tej rešitvi bi se sicer lahko oporekalo, da se s tem – domnevno samo zato, da se izpolnijo formalne postopkovne zahteve – prejemniku odobrenega plačila naloži, da mora dele tega državi članici v obliki obresti vrniti, le da bi ta znesek z novo pomočjo spet prejel. Glede na to se zastavlja vprašanje, ali bi bilo v posameznih primerih pri nezakoniti, toda odobreni pomoči za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena glede na materialnopravne položaje zadevnih strank bolj ustrezno zadržanje obveznosti plačila obresti.
45. Vendar je navsezadnje tak pristop treba zavrniti. Najprej, nasprotuje mu razdelitev pristojnosti glede preučitve, kakor je določena na področju prava o državni pomoči. „Zadržanje“ obresti na nezakonito pomoč(37) namreč dejansko predstavlja odpis teh obresti in s tem pomoč, če se ne upoštevajo merila iz sodbe Altmark Trans. Preučitev združljivosti z notranjim trgom na podlagi člena 106(2) PDEU spada v izključno pristojnost Komisije in je nacionalna sodišča ne morejo izvajati niti v posameznih primerih.
46. K temu je treba dodati, da obveznost priglasitve in mirovanja, katere učinkovitost zagotavlja obveznost plačila obresti, poleg navedenih ciljev(38) tudi varuje pravice konkurentov prejemnika pomoči. Ta vidik ne zastara, če se izkaže, da je pomoč z notranjim trgom združljiva, in se prejemniku povrnejo tudi obresti.
47. Poleg tega so postopkovne pravice konkurentov v okviru evropske ureditve državne pomoči posebno pomembne. Prvič, bistveno lahko prispevajo k učinkovitosti nadzora pomoči. Drugič, namen prepovedi pomoči je varovanje neizkrivljene konkurence, ki se lahko s pomočjo za storitve splošnega gospodarskega pomena omeji samo v dejansko potrebnem obsegu.
48. Način za rešitev neskladja med obveznostjo plačila obresti in zagotavljanjem storitev splošnega gospodarskega pomena, ki ga predlagam, sicer poveča upravno breme, vendar prepreči vsakršno spodbudo za to, da se pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena ne bi predhodno priglašale. Poleg tega se z njim ohrani razdelitev pristojnosti za preučitev na področju pomoči med Komisijo in nacionalnimi sodišči. Z njim se zagotovijo pravice konkurentov in se poskrbi, da je obseg takšne pomoči predmet strogega nadzora –bodisi v okviru meril iz sodbe Altmark bodisi pri odobritvi s strani Komisije.
49. Obveznost nacionalnega sodišča, da prejemniku pomoči naloži plačilo obresti na nezakonito pomoč, se torej nanaša tudi na položaj, v katerem je bila nezakonita državna pomoč dodeljena za storitev splošnega gospodarskega pomena in je Komisija zanjo v skladu s členom 106(2) PDEU naknadno na podlagi presoje skupnega finančnega položaja celotnega podjetja, ki opravlja javno službo, vključno z njegovo kapitalizacijo, ugotovila, da je z notranjim trgom združljiva.
C. Drugo in tretje vprašanje za predhodno odločanje
50. Predmet drugega in tretjega vprašanja za predhodno odločanje je, na kateri osnovi se izračuna znesek obresti. S tema vprašanjema predložitveno sodišče prosi za pojasnilo glede zneska, na katerem temeljijo obresti na nezakonito pomoč. V bistvu želi izvedeti, ali je treba obresti plačati za vse ukrepe financiranja v korist družbe TV 2 v zadevnem obdobju ali pa so določeni ukrepi iz tega izvzeti.
51. Na ti vprašanji se lahko odgovori skupaj. Imata sicer različne navezne okoliščine, saj se drugo vprašanje nanaša na del ukrepov financiranja v korist družbe TV 2, ki je izhajal iz prihodkov iz oglaševanja, predmet tretjega vprašanja pa so zneski, ki jih je družba TV 2 prenašala na regionalne postaje. Vendar odgovor na obe vprašanji enako izhaja iz zadevnih predpisov ter z njimi povezane sodne prakse.
52. V skladu s temi se obveznost priglasitve in mirovanja nanaša na vsako pomoč.(39) Poleg tega sta sodišči Unije v zvezi s prihodki iz oglaševanja(40) in zneski, ki jih je družba TV 2 prenesla na regionalne postaje(41), potrdili, da so pogoji iz člena 107(1) PDEU izpolnjeni. Torej je bilo ugotovljeno, da so tudi ti sestavni deli ukrepov financiranja državna pomoč.
53. Ker te državne pomoči država ni ustrezno priglasila in zadržala do odobritve s strani Komisije, gre tudi pri zneskih, ki so v tem primeru navedeni ločeno, za formalno nezakonito pomoč, zaradi katere nastanejo obresti na nezakonito pomoč.
54. Kakor sem že predstavila, pri obrestih na nezakonito pomoč tudi ni pomembno, ali je prejemnik nezakonite pomoči zaradi te pridobil ali ohranil neupravičeno prednost.(42) Zato ni pomembno – kakor razmišlja predložitveno sodišče – da zaradi prihodkov, ki jih je družba TV 2 prenesla na regionalne postaje, ta družba ni obdržala „neto prednosti“. Obveznost plačila obresti je posledica postopkovne kršitve in izravna prednost, ki izhaja iz predčasne izvedbe pomoči.(43)
55. Zato je treba na drugo in tretje vprašanje predložitvenega sodišča odgovoriti, da morajo nacionalna sodišča prejemniku pomoči plačilo obresti na nezakonito pomoč naložiti za vse zneske, za katere je s končno odločbo Komisije opredeljeno, da pomenijo prednost za prejemnika pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.
VI. Predlog
56. Sodišču zato predlagam, naj odloči:
1. Obveznost nacionalnega sodišča, da prejemniku pomoči naloži plačilo obresti na nezakonito pomoč, se nanaša tudi na položaj, v katerem je bila nezakonita državna pomoč dodeljena za storitev splošnega gospodarskega pomena in je Komisija zanjo v skladu s členom 106(2) PDEU naknadno na podlagi presoje skupnega finančnega položaja celotnega podjetja, ki opravlja javno službo, vključno z njegovo kapitalizacijo, ugotovila, da je z notranjim trgom združljiva.
2. Obveznost nacionalnega sodišča, da prejemniku pomoči naloži plačilo obresti na nezakonito pomoč, se nanaša na vse zneske, za katere je s končno odločbo Komisije opredeljeno, da pomenijo prednost za prejemnika pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.