SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)

z dne 16. septembra 2013

Zadeva T‑418/11 P

Carlo De Nicola

proti

Evropska investicijska banka (EIB)

„Pritožba – Javni uslužbenci – Osebje BEI – Zdravstveno zavarovanje – Zavrnitev prevzema stroškov zdravljenja – Predlog za določitev neodvisnega zdravnika – Razumni rok – Zavrnitev predloga za začetek postopka poravnave – Predlog za razglasitev ničnosti – Predlog za povrnitev stroškov zdravljenja – Litispendenca“

Predmet:      Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 28. junija 2011, De Nicola/BEI (F‑49/10, ), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.

Odločitev:      Sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 28. junija 2011, De Nicola/BEI (F‑49/10) se razveljavi v delu, v katerem so z njo zavrnjeni predlogi Carla De Nicole za razglasitev ničnosti odločbe Evropske investicijske banke (EIB) o zavrnitvi njegovega predloga za določitev tretjega zdravnika. V preostalem se pritožba zavrne. Odločba EIB, s katero je bil kot prepozen zavrnjen predlog C. De Nicole za imenovanje tretjega zdravnika, se razglasi za nično. C. De Nicola in EIB nosita svoje stroške v zvezi s postopkom pred Sodiščem za uslužbence in tem postopkom.

Povzetek

1.      Pravo Evropske unije – Načela – Spoštovanje razumnega roka – Upravni postopek – Sodni postopek – Merila presoje

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47 in 52(1); Kadrovski predpisi za uslužbence Evropske investicijske banke, člen 41)

2.      Sodni postopek – Ugovor litispendence – Istovetnost strank, predmeta in tožbenih razlogov v dveh tožbah – Nedopustnost pozneje vložene tožbe

1.      Kadar trajanje postopka z določbo prava Unije ni določeno, je treba razumnost roka, ki ga ima institucija za sprejetje zadevnega akta, presojati na podlagi vseh okoliščin posamezne zadeve, zlasti glede na interese zadevne osebe v sporu, zapletenost zadeve in ravnanje zadevnih strank. Razumnosti roka ni mogoče opredeliti s sklicevanjem na abstraktno določeno natančno zgornjo mejo, ampak jo je treba v vsaki posamezni zadevi presoditi na podlagi okoliščin zadeve. Poleg tega je treba zaradi zahteve po skladnosti pojem razumen rok enako uporabiti tudi, kadar se nanaša na tožbo ali zahtevek, za vložitev katerih ni bil z nobeno določbo prava Unije predpisan rok. Sodišče Unije mora v obeh primerih upoštevati okoliščine obravnavane zadeve.

(Glej točko 29.)

Napotitev na:

Sodišče: 28. februar 2013, Réexamen Arango Jaramillo in drugi/EIB, C‑334/12 RX‑II, točke od 25 do 46.

2.      Tožbo, ki je vložena potem, ko je že bila vložena tožba, v kateri si nasprotujeta isti stranki, ki temelji na enakih razlogih in v kateri se predlaga razglasitev ničnosti istega pravnega akta, je treba zaradi litispendence zavreči kot nedopustno, ne da bi morala biti ta izjema določena z izrecnim pravnim pravilom. Glede tega tožeča stranka ne more razlikovati različnih sodnih stopenj glede na časovno sovpadanje posameznih sporov, saj je bistvo predmeta spora ostalo enako na vseh teh stopnjah in postopkih.

(Glej točko 59.)

Napotitev na:

Sodišče: 24. november 2005, Italija/Komisija, C‑138/03, C‑324/03 in C‑431/03, ZOdl., str. I‑10043, točka 64; 9. junij 2011, Diputación Foral de Vizcaya/Komisija, od C‑465/09 P do C‑470/09 P, neobjavljeno v ZOdl., točka 58;

Splošno sodišče: 27. april 2012, De Nicola/EIB, T‑37/10 P, točka 12;

Sodišče za uslužbence: 30. november 2009, De Nicola/EIB, F‑55/08, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑469 in II‑A‑1‑2529, točka 204 in naslednje.