Language of document :

Pritožba, ki jo je 16. decembra 2021 vložila Zvezna republika Nemčija zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 6. oktobra 2021 v združenih zadevah T-233/19 in T-234/19, Infineon Technologies Dresden GmbH & Co. KG in Infineon Technologies AG/Evropska komisija

(Zadeva C-794/21 P)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Zvezna republika Nemčija (zastopnika: J. Möller in R. Kanitz, agenta)

Druge stranke v postopku: Infineon Technologies Dresden GmbH & Co. KG, Infineon Technologies AG, Evropska komisija

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 6. oktobra 2021 v povezanih zadevah T-233/19 in T-234/19 razveljavi v delu, v katerem sta bili tožbi zavrnjeni kot neutemeljeni,

sklep Komisije z dne 28. maja 2018 o shemi pomoči SA.34045 (2013/C) (ex 2012/NN), ki jo je Nemčija izvedla za pasovne odjemalce na podlagi člena 19 StromNEV, C(2018) 3166 final, za leti 2012 in 2013 na podlagi člena 61(1) Statuta Sodišča razglasi za ničen,

Komisiji naloži plačilo stroškov postopkov pred Splošnim sodiščem in Sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica navaja en sam pritožbeni razlog, v katerem zatrjuje kršitev člena 107(1) PDEU. Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo, s tem da je štelo, da je ureditev iz člena 19(2) Stromnetzentgeltverordnung (StromNEV) (uredba o omrežnini) državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

Prvič, Splošno sodišče naj bi pri ugotovitvi, da ima omrežnina državno naravo, napačno uporabilo pravo, ker je štelo, da sta obvezna obremenitev odjemalca ali končnega odjemalca in državni nadzor nad denarnimi sredstvi ali upravljavcem teh denarnih sredstev lastnosti, ki naj bi bili „del alternative“.

Drugič, Splošno sodišče naj bi pri presoji, ali gre za „obvezno obremenitev odjemalca ali končnega odjemalca“ napačno uporabilo pravo, ker je štelo, da to ni odvisno od razmerja med dobaviteljem električne energije in končnim odjemalcem električne energije. Poleg tega naj bi Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker se je oprlo na obveznost pobiranja in ne na zakonsko določeno obveznost plačevanja omrežnine.

Tretjič, Splošno sodišče naj bi pri presoji, ali gre za državni nadzor ali pravico razpolaganja, napačno uporabilo pravo, ker je štelo, da namenskost pobrane omrežnine ne izključuje tega, da bi lahko država razpolagala s temi sredstvi.

____________