Zadeva T‑103/14
Frucona Košice a.s.
proti
Evropski komisiji
„Državne pomoči – Trošarine – Delni odpis davčnega dolga v okviru prisilne poravnave – Sklep, s katerim je bila pomoč razglašena za nezdružljivo z notranjim trgom in zahtevano njeno vračilo – Pravica do obrambe – Procesne pravice zainteresiranih strani – Merilo zasebnega upnika – Dokazno breme“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 16. marca 2016
1. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Upravni postopek – Obveznost Komisije, da zainteresirane stranke pozove k predložitvi pripomb – Izključitev zainteresiranih strank od uveljavljanja pravice do obrambe – Pravica upravičenca do pomoči, da je ustrezno vključen v postopek
(člen 108(2) PDEU)
2. Akti institucij - Preklic – Nezakoniti akti - Sklep, s katerim je bila državna pomoč razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom – Sprejetje nove odločbe – Obveznost ponovnega začetka formalnega postopka preiskave – Neobstoj –Nadaljevanje postopka v točki, v kateri je nastala nezakonitost
(člen 108(2) PDEU)
3. Pomoči, ki jih dodelijo države – Upravni postopek –Obveznost, da se prejemnika državnih sredstev seznani s pravno presojo Komisije – Neobstoj
(člen 108 PDEU)
4. Ničnostna tožba – Razlogi – Bistvena kršitev postopka – Kršitev pravice do obrambe – Kršitev subjektivnih pravic – Uveljavljanje le s strani zadevne države članice
(člen 263 PDEU)
5. Ničnostna tožba – Razlogi – Bistvena kršitev postopka – Sodni preizkus po uradni dolžnosti – Obseg – Izključitev vseh tožbenih razlogov, ki se nanašajo na zakonitost vsebine izpodbijanega akta
(člen 263 PDEU)
6. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Ukrepi, ki zmanjšujejo stroške podjetja – Vključitev
(člen 107(1) PDEU)
7. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Odpust dolga podjetju v težavah s strani javnih subjektov – Podjetje v postopku prisilne poravnave – Uporaba merila zasebnega upnika –Izbira med več postopki – Merila za presojo teh postopkov s strani Komisije, med drugim trajanje teh postopkov – Dokazno breme, ki ga nosi Komisija
(člen 107(1) PDEU)
8. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Presoja na podlagi merila zasebnega upnika –Uporaba merila zasebnega upnika – Država, ki ne ravna kot organ javne oblasti
(člen 107(1) PDEU)
9. Pomoči, ki jih dodeli država – Pojem – Presoja na podlagi merila zasebnega upnika –Presoja glede na vse upoštevne okoliščine sporne transakcije – Možnost, da se tako država članica kot prejemnik pomoči sklicujeta na merilo zasebnega upnika – Dokazno breme
(člen 107(1) PDEU)
10. Ničnostna tožba – Pristojnost sodišča Unije – Nadomestitev obrazložitve odločbe, ki jo je izdala institucija – Nedopustnost
(člena 263 PDEU in 264 PDEU)
11. Pomoči, ki jih dodelijo države – Upravni postopek – Obveznosti Komisije – Skrben in nepristranski preizkus – Upoštevanje najzanesljivejših in najpopolnejših podatkov
(člen 108(2) PDEU)
12. Pomoči, ki jih dodelijo države – Odločba Komisije – Preizkus zakonitosti glede na informacije, razpoložljive ob sprejetju sklepa
(člen 108(2) PDEU)
13. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Merilo zasebnega upnika – Zapletena gospodarska presoja – Sodni nadzor – Meje
(člen 107(1) PDEU)
14. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Možnost Komisije, da zaprosi za pomoč zunanjih strokovnjakov
(člen 107(1) PDEU)
15. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Presoja na podlagi merila zasebnega upnika – Neodvisnost od oblike, v kateri je bila ugodnost dana – Odločilnost merila gospodarske racionalnosti zadevnega ukrepa za zasebnega upnika
(člen 107(1) PDEU)
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 52, 56, 69 in 77.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 61 in 64.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 70.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 81 in 82.)
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 84 in 85.)
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 91 in 92.)
7. Če javni upnik podjetju olajša plačilo dolga, ki mu ga to podjetje dolguje, je to državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, če podjetje, ob upoštevanju s tem dobljenih gospodarskih ugodnosti, primerljivih olajšav očitno ne bi prejelo od zasebnega upnika, ki je v kar najbolj podobnem položaju kot javni upnik in ki želi doseči poplačilo zneskov, ki mu jih dolguje dolžnik s finančnimi težavami. Ta presoja se načeloma opravi ob uporabi merila zasebnega upnika, pri čemer je to merilo, če se uporabi, med elementi, ki jih Komisija mora upoštevati za ugotovitev obstoja take pomoči. Komisija mora torej opraviti celovito presojo, pri čemer mora upoštevati vse upoštevne dokaze v zadevi, na podlagi katerih bo lahko odločila, ali upravičeno podjetje očitno ne bi prejelo primerljivih olajšav od takega zasebnega upnika. V zvezi s tem je treba za bistveno šteti vsako informacijo, ki lahko nezanemarljivo vpliva na proces odločanja zasebnega upnika, ki je običajno previden in skrben, ki je v karseda podobnem položaju kot javni upnik in ki želi doseči poplačilo zneskov, ki mu jih dolguje dolžnik s finančnimi težavami.
Kadar ima običajno previden in skrben zasebni upnik, ki je v karseda podobnem položaju kot lokalni davčni organ, možnost izbire med več postopki, s katerimi si lahko zagotovi poplačilo dolgovanih zneskov, mora preučiti prednosti in slabosti vsakega od teh postopkov, da bi ugotovil katera je najboljša možnost. Na njegovo izbiro, ki je odvisna od več dejavnikov, kot so to, ali je hipotekarni, privilegirani ali navadni upnik, vrsta in obseg morebitnih zavarovanj, ki jih ima, njegova presoja možnosti finančnega prestrukturiranja podjetja in izkupiček, ki bi ga dobil v stečajnem postopku, ter tveganje še večje izgube, lahko nezanemarljivo vpliva tudi trajanje postopkov, zaradi česar je izterjava dolgovanih zneskov odložena in kar lahko v primeru dolgotrajnih postopkov močno vpliva na njihovo vrednost.
Iz tega izhaja, da mora Komisija v takem primeru ugotoviti, ali tak zasebni upnik, ki bi želel doseči poplačilo dolgovanih zneskov, ob upoštevanju teh dejavnikov očitno ne bi sprejel predloga za prisilno poravnavo, in mora na podlagi interesa zasebnega upnika primerjati prednosti in slabosti vsakega od teh postopkov, pri čemer nosi Komisija tudi dokazno breme izpolnjevanja pogojev za uporabo merila zasebnega upnika.
(Glej točke 93, 94, od 131 do 139, 269 in 280.)
8. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki od 94 do 96.)
9. Če se država članica na področju državnih pomoči sklicuje na merilo zasebnega upnika v upravnem postopku, mora v primeru dvoma nedvoumno in na podlagi objektivnih in preverljivih elementov dokazati, da izvedeni ukrep izhaja iz njenega položaja gospodarskega subjekta. Če zadevna država članica Komisiji predloži zahtevane dokaze, mora zadnjenavedena opraviti celovito presojo, pri čemer mora poleg dokazov, ki jih je predložila ta država članica, upoštevati vse druge upoštevne dokaze v tej zadevi, na podlagi katerih lahko odloči, ali je navedena država članica zadevni ukrep sprejela kot gospodarski subjekt ali kot organ javne oblasti.
Iz tega pa ne izhaja, da lahko Komisija, če zadevna država članica ne uporabi merila zasebnega upnika in šteje zadevni ukrep za državno pomoč, zgolj iz tega razloga opusti vsakršen preizkus tega merila ali ga šteje za neuporabljivo.
Poleg tega se lahko na merilo zasebnega upnika sklicuje upravičenec do pomoči, ki želi dokazati, da zadevni ukrep ni državna pomoč, saj to merilo ni izjema, ki se uporablja le na predlog države članice, in tudi ni pridržano le zadevni državi članici. Če se upravičenec do pomoči sklicuje na to merilo, mora – enako kot v primeru, če se nanj sklicuje država članica – nedvoumno in na podlagi objektivnih in preverljivih elementov dokazati, da izvedeni ukrep izhaja iz tega, da ima ta država članica položaj gospodarskega subjekta.
Če se upravičenec sklicuje na navedeno merilo in predloži dokumente v ta namen, mora Komisija preučiti, ali ti dokumenti izpolnjujejo zahteve prava Unije in če jih, opraviti celovito presojo, ob upoštevanju ne le predloženih dokumentov, pač pa tudi drugih upoštevnih elementov v zadevi, ki ji omogočajo ugotoviti, ali je zadevna država članica sprejela zadevni ukrep kot gospodarski subjekt ali kot organ javne oblasti.
(Glej točke 97, 98, od 108 do 112, 115 in 118.)
10. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 105 in 106.)
11. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 141.)
12. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 142.)
13. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 144 do 147 in 270.)
14. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 172 in 177.)
15. Na področju državnih pomoči možnost uporabe merila zasebnega upnika ni odvisna od oblike, v kateri je bila ugodnost dana, ampak od opredelitve sprejetega ukrepa kot sklepa, ki ga je sprejel zasebni gospodarski subjekt. Pri tem je odločilno vprašanje, ali je bilo s sprejetim ukrepom izpolnjeno merilo gospodarske racionalnosti, tako da bi tudi zasebni upnik, ki želi kar najbolj povečati svoje možnosti za izterjavo svoje terjatve ali vsaj za največji del te terjatve, lahko sprejel takšen ukrep.
V teh okoliščinah zgolj to, da postopek davčne izvršbe ni dostopen zasebnemu upniku, ki želi izterjati svojo terjatev, ne more ovirati analize merila zasebnega upnika z namenom primerjave tega postopka s postopkom prisilne poravnave. Ta okoliščina namreč ne preprečuje, da se preuči ekonomska upravičenost odločitve lokalnega davčnega organa, da izbere postopek prisilne poravnave, v katerem davčni dolg tega podjetja do tega organa preneha.
(Glej točki 251 in 253.)