Zadeva T‑528/11

Aloe Vera of America, Inc.

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke Skupnosti FOREVER – Prejšnja nacionalna figurativna znamka 4 EVER – Relativni razlog za zavrnitev – Verjetnost zmede – Podobnost znakov – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 – Resna in dejanska uporaba prejšnje znamke – Člen 42(2) in (3) Uredbe št. 207/2009“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 16. januarja 2014

1.      Znamka Skupnosti – Pripombe tretjih oseb in ugovor – Preizkus ugovora – Dokaz o uporabi prejšnje znamke – Resna in dejanska uporaba – Pojem – Razlaga ob upoštevanju ratio legis člena 42(2) in (3) Uredbe št. 207/2009

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 42(2) in (3))

2.      Znamka Skupnosti – Pripombe tretjih oseb in ugovor – Preizkus ugovora – Dokaz o uporabi prejšnje znamke – Resna in dejanska uporaba – Pojem – Merila presoje

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 42(2) in (3))

3.      Znamka Skupnosti – Pripombe tretjih oseb in ugovor – Preizkus ugovora – Dokaz o uporabi prejšnje znamke – Resna in dejanska uporaba – Uporaba meril za konkretni primer

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 42(2) in (3))

4.      Znamka Skupnosti – Pripombe tretjih oseb in ugovor – Preizkus ugovora – Dokaz o uporabi prejšnje znamke – Resna in dejanska uporaba – Merila presoje – Zahteva po konkretnih in objektivnih dokazih

(Uredba Sveta št. 207/2009, člena 15(1), drugi pododstavek, točka (a) in 42(2) in (3))

5.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Merila presoje

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

6.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Figurativni znamki FOREVER in 4 EVER

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))

1.      Ratio legis zahteve, v skladu s katero mora biti prejšnja znamka predmet resne in dejanske uporabe v smislu člena 42(2) in (3) Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti, da bi se bilo mogoče nanjo uspešno sklicevati zoper prijavo znamke Skupnosti, je v zmanjševanju števila sporov med dvema znamkama, kadar iz dejanskega delovanja prejšnje znamke na trgu, ob neobstoju resne in dejanske uporabe te znamke, ne izhaja upravičen ekonomski razlog. Po drugi strani pa namen navedenih določb ni presojanje gospodarskega uspeha niti nadzorovanje poslovne strategije podjetja ali celo pridržanje varstva znamk samo za njihovo količinsko obsežno tržno uporabo

(Glej točko 23.)

2.      Znamka je predmet resne uporabe v smislu člena 43(2) in (3) Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti, če se uporablja v skladu s svojo bistveno funkcijo, ki je v zagotavljanju istovetnosti izvora blaga ali storitev, za katere je bila registrirana, da bi se ustvaril oziroma ohranil trg za to blago in storitve, v nasprotju s simbolično uporabo, katere edini cilj je ohranjanje pravic, ki jih daje znamka. Poleg tega pogoj resne in dejanske uporabe znamke zahteva, naj se znamka, kot je zaščitena na zadevnem ozemlju, uporablja javno in navzven.

Pri presoji resne in dejanske uporabe znamke je treba upoštevati vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembni za ugotovitev, ali se znamka resnično uporablja na trgu, še posebej, ali se v zadevnem gospodarskem sektorju taka uporaba šteje za upravičeno za ohranjanje ali ustvarjanje deleža na trgu za blago ali storitve, ki jih varuje znamka, naravo tega blaga ali storitev, značilnosti trga ter obseg in pogostnost uporabe znamke.

V zvezi z obsegom uporabe prejšnje znamke je treba upoštevati zlasti tržno količino celotne uporabe, dolžino obdobja, v katerem so bila dejanja, ki pomenijo uporabo, izvrševana, in njihovo pogostnost.

(Glej točke od 24 do 26.)

3.      Da bi se v posamezni zadevi preizkusil resen in dejanski značaj uporabe prejšnje znamke, je treba opraviti celovito presojo glede na vse upoštevne dejavnike obravnavanega primera. Taka presoja pomeni neko stopnjo medsebojne odvisnosti upoštevanih dejavnikov. Tako se lahko majhen obseg proizvodov, ki se tržijo pod navedeno znamko, izravna z močno intenzivnostjo ali veliko stalnostjo med uporabo te znamke in obratno.

Doseženega prometa in obsega prodaje proizvodov pod prejšnjo znamko ni mogoče presojati absolutno, ampak v razmerju z drugimi upoštevnimi dejavniki, kot so obseg komercialne dejavnosti, zmožnosti proizvodnje ali trženja oziroma stopnja razvejanosti podjetja, ki izkorišča znamko, in značilnosti blaga ali storitev na zadevnem trgu. Zato ni nujno, da je obseg uporabe prejšnje znamke vedno zelo velik, da bi jo bilo mogoče označiti za resno in dejansko. Tudi majhna uporaba se lahko tako šteje za resno in dejansko, če se lahko šteje, da je v zadevnem gospodarskem sektorju upravičena, ker se z njo ohrani oziroma ustvari tržni delež za blago ali storitve, ki jih varuje znamka. Zato ni mogoče vnaprej abstraktno določiti, kolikšen je količinski prag, ki ga je treba doseči, da bi se uporaba lahko štela za resno in dejansko, tako da pravila de minimis, ki Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) ali, na podlagi tožbe, Splošnemu sodišču ne bi omogočilo, da presodi celotne okoliščine spora, ki mu je predložen, ne more biti.

(Glej točki 27 in 28.)

4.      Resne in dejanske uporabe v smislu člena 42(2) in (3) Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti ni mogoče izkazati z verjetnimi elementi ali domnevami, temveč mora biti osnovana na konkretnih in objektivnih elementih, ki dokazujejo resnično in zadostno uporabo znamke na zadevnem trgu. Poleg tega na podlagi člena 15(1), drugi pododstavek, točka (a), navedene uredbe v povezavi z njenim členom 42(2) in (3) dokaz resne in dejanske uporabe prejšnje nacionalne znamke ali znamke Skupnosti, na katerem temelji ugovor zoper prijavo znamke Skupnosti, zajema tudi dokaz uporabe prejšnje znamke v obliki, ki se glede na obliko, v kateri je bila registrirana, razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega učinka te znamke

(Glej točki 29 in 30.)

5.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 48, 49 in 80.)

6.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 51, 52 in 84.)