Language of document :

Tožba, vložena 28. novembra 2023 – Asociația Inițiativa pentru Justiție/Komisija

(Zadeva T-1126/23)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Asociația Inițiativa pentru Justiție (Constanţa, Romunija) (zastopnika: V.-D. Oanea, odvetnik, in C. Zatschler, SC)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

za ničen razglasi Sklep Komisije (EU) 2023/1786 z dne 15. septembra 2023 o razveljavitvi Odločbe 2006/928/ES o vzpostavitvi mehanizma za sodelovanje in preverjanje napredka Romunije pri izpolnjevanju posebej določenih meril na področjih reforme pravosodja in boja proti korupciji1 ; in

Komisiji naloži plačilo njenih stroškov in stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog: Komisija je storila očitne napake pri presoji in napačno uporabilo pravo s tem, da je ugotovila, da so bila merila, določena z Odločbo 2006/928/ES o vzpostavitvi mehanizma za sodelovanje in preverjanje napredka Romunije pri izpolnjevanju posebej določenih meril na področjih reforme pravosodja in boja proti korupciji, dosežena.

Drugi tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve, določene v členu 296 PDEU in v členu 41 Listine, ter splošnih načel prava Unije.

Tretji tožbeni razlog: Komisija je kršila člena 2 in 49 PEU ter bistvene procesne zahteve s tem, da ni pridobila soglasja Parlamenta in Sveta, preden je nehala uporabljati Odločbo 2006/928/ES in preden jo je razveljavila.

Odločba 2006/928/ES je bila tako politično kot pravno potrebna, da je Romuniji omogočila postati država članica Evropske unije, čeprav ni izpolnjevala vseh københavnskih meril in ni v celoti izpolnjevala člena 49 PEU, ki zahteva izpolnjevanje člena 2 PEU kot conditio sine qua non pridružitve.

Sprejetje odločbe 2006/928/ES torej ni bila diskrecijska enostranska odločitev Komisije in za zagotovitev vzporednosti z okoliščinami njenega sprejetja je tudi razveljavitev Odločbe 2006/928/ES zahtevala najmanj soglasje Parlamenta in Sveta. Ne da bi bilo treba ugotoviti, ali bi bili zahtevani večini, določeni v členu 49 PEU (soglasje v Svetu in navadna večina v Parlamentu), Komisija od teh dveh institucij ni niti zahtevala niti pridobila nikakršnega soglasja.

Komisija je poleg tega prenehala spremljanje v okviru Odločbe 2006/928/ES, ne da bi počakala na odziv drugih dveh institucij, s čimer ju je soočila s fait accompli in je onemogočila svojo zmožnost spremljanja, obveznost katerega je imela, ko je pozneje predlagala razveljavitev Odločbe 2006/928/ES.

____________

1 UL 2023, L 229, str. 94.