SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (peti senat)
z dne 14. februarja 2008(*)
„Evropski socialni sklad – Finančna pomoč Skupnosti na področju inovativnih ukrepov iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1784/1999 – Poziv za oddajo predlogov – Zavrnitev predloga“
V zadevi T‑351/05,
Provincia di Imperia (Italija), ki jo zastopata S. Rostagno in K. Platteau, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Komisiji Evropskih skupnosti, ki jo zastopata D. Martin in A. Weimar, zastopnika,
tožena stranka,
katere predmet je zahteva za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije z dne 30. junija 2005 o zavrnitvi sprejetja predloga 2005/VP021/20293, ki ga je vložila Provincia di Imperia na podlagi poziva za oddajo predlogov VP/2003/021, ki se nanaša na ,,Inovativn[e] ukrep[e] iz člena 6 Uredbe o Evropskem socialnem skladu: ,Inovativni pristopi k obvladovanju sprememb‘“, in vseh aktov, povezanih s to odločbo,
SODIŠČE PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (peti senat),
v sestavi M. Vilaras, predsednik, M. E. Martins Ribeiro in K. Jürimäe, sodnici,
sodna tajnica: K. Pocheć, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 6. marca 2007
izreka naslednjo
Sodbo
Pravni okvir
1 V členu 22 Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (UL L 161, str. 1) je določeno:
„1. Skladi lahko financirajo inovativne aktivnosti na ravni Skupnosti na pobudo Komisije in po posvetu z odbori iz členov 48 do 51 o smernicah za različne vrste inovativnih aktivnosti, ob upoštevanju zgornje meje 0,40 % letnega financiranja posameznega sklada. Te aktivnosti vključujejo študije, pilotne projekte in izmenjave izkušenj.
Inovativne aktivnosti prispevajo k pripravi inovativnih metod in praks, katerih namen je izboljšati kakovost pomoči v okviru Cilja 1, Cilja 2 in Cilja 3. Izvajajo se preprosto, pregledno in v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja.
2. Vsako področje dejavnosti pilotnih projektov se financira le iz enega sklada. Z odločbo o prispevku sklada se lahko v uredbi, specifični za ta sklad, razširi njegovo področje uporabe z vključitvijo ukrepov, potrebnih za izvedbo pilotnega projekta, brez prekoračitve posebnih določb.“
2 V členu 24 iste uredbe je določeno:
„1. Komisija na podlagi informacij zadevnih držav članic o inovativnih aktivnostih oceni vloge za prispevek iz skladov na podlagi členov 22 in 23, pri čemer upošteva naslednje elemente:
(a) opis predlagane pomoči, njenega področja uporabe, vključno z geografsko pokritostjo, in njenih specifičnih ciljev;
(b) organe, ki bodo odgovorni za izvajanje pomoči, in upravičence;
(c) časovni razpored in finančni načrt, vključno s prispevki iz katerega koli drugega vira sredstev Skupnosti;
(d) določbe za zagotovitev učinkovitega in pravilnega izvajanja;
(e) vse druge informacije, potrebne za preverjanje združljivosti s politikami Skupnosti in smernicami iz člena 10(3).
Komisija odobri prispevek skladov, ko ji te informacije omogočijo oceniti vlogo.
2. Komisija takoj po odobritvi vloge obvesti zadevne države članice.
3. Brez poseganja v njihove obveznosti, ki izhajajo iz institucionalne ureditve, specifične za vsako državo članico, se finančne obveznosti držav članic v smislu te uredbe ne nanašajo na inovativne aktivnosti iz člena 22 ali ukrepe tehnične pomoči iz člena 23.“
3 Cilj Uredbe (ES) št. 1784/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 1999 o Evropskem socialnem skladu je podpreti ukrepe za preprečevanje in boj proti brezposelnosti ter ukrepe za razvoj človeških virov in socialno vključenost v trg dela, da bi spodbujal visoko raven zaposlenosti, enakost med moškimi in ženskami, trajnostni razvoj ter ekonomsko in socialno kohezijo.
4 Na podlagi člena 6 Uredbe št. 1784/1999 je Komisijo pooblaščena, da financira aktivnosti priprave, spremljanja in vrednotenja za potrebe izvajanja aktivnosti iz te uredbe.
5 Komisija je 12. januarja 2001 sprejela sporočilo [COM (2000) 894 konč.] o izvajanju inovativnih ukrepov iz člena 6 Uredbe št. 1784/1999 za programsko obdobje 2000–2006.
6 V točki 6 tega sporočila je navedeno, da med inovativne ukrepe spadajo naslednji ukrepi:
– inovacije, povezane s postopki. Te zajemajo razvoj novih metod, novih orodij ali novih pristopov ter izboljšanje obstoječih metod;
– inovacije, povezane z zastavljenimi cilji. Te so usmerjene k oblikovanju novih ciljev, ki vključujejo pristope, namenjene opredelitvi novih in obetavnih kvalifikacij, ter odpiranju novih možnosti zaposlovanja;
– inovacije, povezane s kontekstom. Te zadevajo politične in institucionalne strukture in se nanašajo na razvoj sistemov v povezavi s trgom dela.
7 V točki 43 tega sporočila je poleg tega navedeno: ,,Za zagotavljanje preglednosti dodeljene pomoči prek inovativnih ukrepov Komisija pripravi pozive za oddajo predlogov, ki se objavijo v Uradnem listu in na spletni strani Europa. Upravičenost morebitnih projektov se določi po področju uporabe in vsebini objavljenega poziva za oddajo predlogov.“
8 Poleg tega je v točki 44 istega sporočila določeno, da ,,priročnik za nosilca projekta, ki je priložen vsakemu pozivu za oddajo predlogov, nosilcem projektov omogoča, da vloži zahtevek za subvencijo v skladu z merili in zahtevami, določenimi v Uredbi […] št. 1784/1999“.
9 Na tej podlagi je bil v Uradnem listu Evropskih skupnosti 31. oktobra 2003 (UL C 262, str. 22) objavljen poziv za oddajo predlogov z oznako VP/2003/021 in naslovom ,,Proračunska postavka B2‑1630 – Inovativni ukrepi iz člena 6 Uredbe o Evropskem socialnem skladu: ,Inovativni pristopi k obvladovanju sprememb‘“.
10 Pod naslovom ,,Sprejeta tema“ je v tem pozivu za oddajo predlogov določeno, da ,,se za obdobje od 2004 do 2006 s členom 6 [Uredbe št. 1784/1999] odobri finančna pomoč za izdelavo in preizkušanje inovativnih ukrepov za vnaprejšnjo opredelitev in obvladovanje sprememb, ki spadajo k splošni temi ,Inovativni pristopi k obvladovanju sprememb‘ “.
11 Pod istim naslovom je predvideno, da se morajo znotraj te teme inovativni ukrepi osredotočiti na eno od dveh določenih podtem, in sicer na obvladovanje demografskih sprememb in upravljanje prestrukturiranja.
12 Pod naslovom ,,Časovni razpored” je navedeno:
,,V okviru poziva za oddajo predlogov so bili za oddajo vlog določeni trije roki:
– […]
– Rok za drugi krog za oddajo vlog je 26. januar 2005. Sporazumi o subvenciji se bodo načeloma podpisali septembra 2005. Projekti se bodo začeli izvajati med 1. oktobrom 2005 in 30. novembrom 2005, vendar ne pred podpisom sporazuma o subvenciji. Projekti bodo trajali najdlje 24 mesecev, končati pa se bodo morali med 30. septembrom 2007 in 29. novembrom 2007.
– Rok za tretji krog za oddajo vlog je 25. januar 2006. Sporazumi o subvenciji se bodo načeloma podpisali septembra 2006. Projekti se bodo začeli izvajati med 1. oktobrom 2006 in 30. novembrom 2006, vendar ne pred podpisom sporazuma o subvenciji. Projekti bodo trajali najdlje 24 mesecev, končati pa se bodo morali med 30. septembrom 2008 in 29. novembrom 2008.“
13 V okviru drugega kroga za oddajo vlog je bil 15. oktobra 2004 v Uradnem listu (UL C 255, str. 11) objavljen opomnik poziva za oddajo predlogov VP/2003/021 z naslovom ,,Proračunska postavka 04.021000.00.11 – Inovativni ukrepi iz člena 6 Uredbe o Evropskem socialnem skladu: ,Inovativni pristopi k obvladovanju sprememb‘“. V tem obvestilu je bilo med drugim ponovno navedeno, da je naslednji rok za oddajo vlog v okviru tega poziva za oddajo predlogov 26. januar 2005 in da se lahko podrobnejše informacije o postopku prijave, razpoložljivem financiranju ter o merilih za upravičenost, izbiro in dodelitev, vključno s priročnikom za vlagatelje, prenesejo z navedene spletne strani.
14 Navodila kandidatu vsebujejo več prilog, med katerimi so: priloga 2 z naslovom ,,Tehnična in finančna priloga“ , priloga 6 z naslovom ,,Prošnja za donacijo – opis projekta“ in priloga 7 z naslovom ,,Okvirni proračun“.
15 V točki 34 priloge 2 je določeno:
,,Kandidature, ki uspešno prestanejo preverjanje [predvideno v točkah 27, 29 in 31], se za ugotovitev kakovosti in izvedljivosti predlaganih ukrepov ocenijo glede na naslednja merila:
– […]
– inovativne vidike predloga, zlasti glede ciljev in izvajanja projekta in tega, kako se predlog razlikuje od rednih dejavnosti zadevnih organizacij ali se nanje opira;
– […]
– razmerje med stroški, navedenimi v okvirnem proračunu, na eni strani in dejavnostmi, predstavljenimi v opisu projekta in delovnem programu, ki so navedeni v prošnji za donacijo, na drugi strani.“
Dejansko stanje
16 Tožeča stranka Provincia di Imperia je 21. januarja 2005 Komisiji v okviru drugega kroga oddaje vlog poslala prošnjo za donacijo z naslovom ,,Flores“ na podlagi svojega predloga 2005/VP021/20293, katerega namen je bil posredovati v cvetličarskem sektorju v Italiji, Franciji in Španiji v boju zoper negativne učinke prestrukturiranja in pospeševanje razvoja.
17 Z dopisom z dne 29. junija 2005 je Komisija tožečo stranki obvestila o svoji odločbi o zavrnitvi njene prošnje za donacijo.
18 Ta odločba je bila potrjena z dopisom z dne 30. junija 2005 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba).
19 V odločbi je Komisija tožeči stranki navedla:
,,Glede vašega predloga je bilo odločeno, da ne izpolnjuje meril za ocenjevanje iz razpisa za zbiranje predlogov, in sicer zlasti zaradi naslednjih razlogov: predlog ne pojasnjuje tega, kako se upoštevajo predhodno pridobljene izkušnje na tem področju v Liguriji. Obstaja resno neskladje med proračunskimi podatki, navedenimi v prilogah 6 in 7.“
20 Z dopisom z dne 1. julija 2005 je tožeča stranka izpodbijala oba razloga, s katerima je bila z izpodbijano odločbo zavrnjena njena vloga, in Komisijo pozvala, naj ponovno preveri njen predlog in ga upošteva pri financiranju iz sredstev Skupnosti. Natančneje, glede razloga, ki temelji na dejstvu, da predlog ne upošteva predhodno pridobljenih izkušenj v Liguriji, tožeča stranka poudarja, da ,,je v prilogi 6 od strani 57 do strani 89 natančno predstavila položaj, izkušnje in politike sektorja z ekonomskega, socialnega in teritorialnega vidika na mednarodni, regionalni in lokalni ravni“.
21 Z dopisom z dne 4. julija 2005 je Komisija pojasnila svoj prejšnji odgovor, in sicer tako, da je dopolnila utemeljitev, s katero je obrazložila zavrnitev prošnje za donacijo tožeče stranke. Med drugim je navedla:
,, 1. Glede prve točke je res, da je na 32 straneh opisan cvetličarski ,grozd‘, vendar pa nam samo ta opis ne pojasnjuje, kako boste uspeli oblikovati in razviti vaš nov projekt na podlagi vaših predhodnih izkušenj in nazadnje predlagati inovacije.
2. Dokumenti, ki ste nam jih poslali pravočasno (to so bili edini dokumenti, ki so se upoštevali pri izbirnem postopku), so neskladni pri finančnih podatkih. Čeprav priloga 6 vsebuje skupni znesek 2.029.599,19 eura, priloga 7 vsebuje skupni znesek 2.109.599,99 eura (kar je znatna razlika v višini 80.000 eurov).“
22 Z dopisom z dne 11. julija 2005 je tožeča stranka izpodbijala te dodatne navedbe.
23 Z dopisom z dne 15. julija 2005 je Komisija sporočila, da ponovno navaja vsebino prejšnjih sporočil in da tožeči stranki predlaga, naj razmisli o možnosti, da znatno razliko v višini 80.000 eurov prikaže v stroških upravljanja.“
Postopek in predlogi strank
24 Tožeča stranka je 7. septembra 2005 v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje vložila to tožbo.
25 Na podlagi poročila sodnika poročevalca je bilo odločeno, da se začne ustni postopek. V okviru ukrepov procesnega vodstva je bila tožeča stranka pozvana, naj predloži določen dokument in odgovori na pisno vprašanje Sodišča prve stopnje. Tožeča stranka se je na poziv odzvala.
26 Stranke so podale svoje ustne navedbe in odgovore na ustna vprašanja, ki jih je postavilo Sodišče prve stopnje na obravnavi 6. marca 2007.
27 Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– razglasi ničnosti izpodbijane odločbe in vseh povezanih aktov;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
28 Komisija Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– pritožbo zavrne kot neutemeljeno;
– odloči o stroških v skladu s predpisi.
Dopustnost tožbe
Trditve strank
29 Tožeča stranka zatrjuje, da je tožba dopustna, saj je bila vložena pravočasno, z njo pa zahteva razglasitev ničnosti odločbe Komisije, katere naslovnica je in ki jo zadeva s premoženjskega vidika glede na to, da je za pripravo svoje vloge uporabila znatne človeške in finančne vire.
30 Komisija najprej pojasnjuje, da tožeča stranka ne more zatrjevati, da gre za premoženjski interes, ki naj bi se izražal v ,,pravici do donacije“, ker Komisija ni dolžna subvencionirati predlogov in projektov, ki so ji predloženi. Poleg tega poudarja, da je predložitev predloga prostovoljna, da so morali vsi vlagatelji vložiti enaka prizadevanja in da je vsakemu zagotovila nepristransko in pregledno obravnavo.
31 V dupliki Komisija presoja pravni interes tožeče stranke. Glede tega navaja, da se ta presoja na dan vložitve tožbe, torej v obravnavanem primeru na dan 7. septembra 2005. Vendar Komisija meni, da je takrat tožeča stranka še lahko vložila novo popravljeno vlogo, in to vse do 25. januarja 2006 v okviru tretjega kroga oddaje vlog. Če tožeča stranka ne more izkazati interesa za razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe, ničnostna tožba, vložena zoper navedeno odločbo, ne more biti dopustna. Komisija navaja, da je ugovor nedopustnosti, ki temelji na okoliščini, da tožeča stranka nima pravnega interesa, razlog javnega reda, ki ga mora sodišče Skupnosti preveriti po uradni dolžnosti in na katerega se tožena stranka lahko sklicuje ves čas trajanja postopka.
Presoja Sodišča prve stopnje
32 Kar zadeva pravni interes tožeče stranke, je treba spomniti, da je na podlagi ustaljene sodne prakse ničnostna tožba, ki jo vloži fizična ali pravna oseba, dopustna le, če ima tožeča stranka interes, da se razglasi ničnost izpodbijanega akta (sodbe Sodišča prve stopnje z dne 14. septembra 1995 v zadevi Antillean Rice Mills in drugi proti Komisiji, T-480/93 in T-483/93, Recueil, str. II-2305, točka 59; z dne 25. marca 1999 v zadevi Gencor proti Komisiji, T-102/96, Recueil, str. II-753, točka 40, in z dne 30. januarja 2002 v zadevi Nuove Industrie Molisane proti Komisiji, T-212/00, Recueil, str. II-347, točka 33). Ta interes mora biti obstoječ in dejanski (sodba Sodišča prve stopnje z dne 17. septembra 1992 v zadevi NBV in NVB proti Komisiji, T-138/89, Recueil, str. II-2181, točka 33) in se ga ugotavlja na dan vložitve tožbe (sodba Sodišča z dne 16. decembra 1963 v zadevi Forges de Clabecq proti Visoki oblasti, 14/63, Recueil, str. 719 in 748, in sodba Sodišča prve stopnje z dne 24. aprila 2001 v zadevi Torre in drugi proti Komisiji, T-159/98, RecFP, str. I-A-83 in II-395, točka 28). Obstaja le, če lahko rezultat pravnega sredstva stranki, ki ga je vložila, prinese korist (glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 28. septembra 2004 v zadevi MCI proti Komisiji, T‑310/00, Recueil, 2004, str. II-3253, točka 44, in navedeno sodno prakso).
33 V obravnavanem primeru je treba za presojo pravnega interesa tožeče stranke preveriti korist, ki bi jo lahko imela zaradi razglasitve ničnosti izpodbijane odločbe. Četudi razglasitev ničnosti te odločbe v nobenem primeru ne more privesti do položaja, ko bi tožeča stranka od Komisije imela pravico zahtevati, naj ji dodeli donacijo na podlagi njenega predloga za finančno pomoč Evropskega socialnega sklada, vloženo v okviru drugega kroga oddaje vlog, pa bi taka razglasitev ničnosti tožeči stranki dala dodatno možnost za pridobitev take donacije. V primeru razglasitve ničnosti bi namreč Komisija morala ponovno presojati predlog tožeče stranke, kot je bil predstavljen 21. januarja 2005, in sicer ob upoštevanju presoje Sodišča prve stopnje. Tako tožeči stranki ne bi bilo treba spremeniti predloga niti ga posodobiti, kar pa ne bi bilo tako, če bi vlogo v okviru tretjega kroga oddaje vlog morala vložiti ponovno.
34 Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba ugotoviti, da tožeča stranka ima pravni interes, tako da je obravnavano tožbo treba razglasiti za dopustno.
Temelj
35 V utemeljitev tožbe tožeča stranka navaja dva razloga. Prvi je usmerjen zoper ugotovitev v izpodbijani odločbi, da gre pri proračunskih podatkih, ki jih je podala tožeča stranka v prilogah 6 in 7 predloga, za ,,resno neskladje“. Drugi razlog nasprotuje ugotovitvi v izpodbijani odločbi, da tožeči stranki s predlogom ni uspelo pojasniti, kako se upoštevajo izkušnje, ki jih je predhodno pridobila na področju cvetličarstva v Liguriji.
36 V okviru prvega razloga se tožeča stranka sklicuje na več očitkov, ki se nanašajo na kršitev člena 253 ES, člena 6 Uredbe št. 1784/1999, členov 22 in 24 Uredbe št. 1260/1999, pravil, določenih v sporočilu z dne 12. januarja 2001, pravil, določenih v razpisu za zbiranje predlogov VP/2003/021 in v navodilih kandidatu, vključno s prilogami 2, 6 in 7, ter na očitno napačno presojo dejstev, zlorabo pooblastil in kršitev načela pravne varnosti. V okviru drugega razloga tožeča stranka navaja iste očitke, razen tistega, ki se nanaša na kršitev priloge 7 k navodilom kandidatu.
37 Pred pravo analizo obeh razlogov je treba pojasniti, da bi kateri koli od obeh razlogov, navedenih v izpodbijani odločbi, že sam po sebi zadoščal za utemeljitev odločbe, da se ne sprejme predlog tožeče stranke za sofinanciranje s strani Skupnosti. V teh okoliščinah je možno ničnost te odločbe načeloma razglasiti le, če gre za nezakonitost pri vsakem od razlogov. V tem primeru napaka ali druga nezakonitost, ki bi zadevala samo del obrazložitve, ne bi zadostovala za utemeljitev razglasitve ničnosti sporne odločbe, saj ta napaka ali nezakonitost ne bi mogla odločilno vplivati na zavrnitev sofinanciranja s strani Skupnosti. V obravnavani zadevi je tožeča stranka razloga za zavrnitev izpodbijane odločbe izpodbijala z različnima tožbenima razlogoma. Zato je za ugotovitev, ali naj se razglasi ničnost odločbe v obravnavani zadevi, treba presoditi oba razloga.
Prvi tožbeni razlog
Trditve strank
– Dopustnost razloga
38 Komisija navaja, da mora glede na Statut Sodišča in Poslovnik Sodišča prve stopnje tožba vsebovati zlasti predmet spora in tožbene predloge ter povzetek tožbenih razlogov, kar mora biti navedeno dovolj razumljivo in natančno, da toženi stranki omogoči pripravo obrambe. V obravnavanem primeru naj ne bi bilo tako. Komisija namreč meni, da tožeča stranka navaja le pripombe, naslovljene ,,Očitki“, ne da bi pojasnila, na kaj se nanaša določen očitek. Tožeča stranka naj ne bi podala nikakršne pravne utemeljitve v podporo teh predlogov. Še zlasti naj bi ostala navedba očitkov, ki se nanašajo na očitno napačno presojo, zlorabo pooblastil in kršitev načela pravne varnosti, popolnoma abstraktna in njihov povzetek naj v nobenem primeru ne bi bil dovolj jasen in razumljiv, da bi Komisiji omogočil pripravo obrambe. Komisija torej meni, da so ti očitki nedopustni.
39 V odgovor na utemeljitve Komisije tožeča stranka najprej pojasnjuje, da obravnavan razlog pomeni celoto, ki ga glede na pravno podlago, na katero se sklicuje tožeča stranka, ni možno razčleniti. Nato meni, da je dobro pojasnila, v čem je Komisija v izpodbijani odločbi storila očitno napako pri presoji in zlorabila pooblastila. Nazadnje vztraja pri dejstvu, da so zaradi tega, ker navedena določba krši razpis za zbiranje predlogov VP/2003/021 in navodila kandidatu, kršena pravila višje veljave, na podlagi katerih so bila slednja sprejeta.
– Temelj
40 Tožeča stranka izpodbija obstoj ,,resnega neskladja“ v prilogah 6 in 7 svojega predloga glede proračunskih podatkov. Čeprav ne zanika obstoja razlike med podatki, navedenimi v vsaki od obeh prilog, pa podrobneje navaja, da to izhaja iz strukture teh prilog, ki jo je morala upoštevati, in iz razlike med zahtevanimi podatki. Priloga 6 (,,Prošnja za donacijo“) naj bi namreč vsebovala samo upravičene neposredne stroške, na kar naj bi nakazovala uporaba velike črke ,,D“ (,,Stroški za zaposlene, premestitev, dejavnosti/storitve in upravljanje“), medtem ko naj bi priloga 7 (,,Okvirni proračun“) poleg upravičenih neposrednih stroškov, kot so navedeni v prilogi 6, vsebovala še upravičene posredne stroške, na kar naj bi nakazovala uporaba velike črke ,,I“. To razlikovanje naj bi omogočilo upravičiti razliko v višini 80.000 eurov, ki obstaja med obema prilogama, kot je nanjo opozorila Komisija.
41 Tožeča stranka torej navaja, da ni možen obstoj neskladja med prilogama 6 in 7 njenega predloga, saj se je v celoti uskladila z obveznim modelom, ki ga je sestavila Komisija v navodilih kandidatu. Zato naj bi bila vključitev 80.000 eurov kot splošnih stroškov med stroške upravljanja v postavko ,,D4“ priloge 6, kot ji je to predlagala Komisija v dopisu z dne 15. julija 2005, absurdna in naj bi vodila do nepravilne izpolnitve prošnje za donacijo, postavka ,,I“ v prilogi 7(b) k navodilom kandidatu pa naj bi postala nepotrebna. Ta razlaga Komisije naj bi izhajala bodisi iz očitne napake pri presoji, ker je Komisija pomešala celotne stroške projekta s stroški za samo upravičene neposredne stroške, bodisi iz zlorabe pooblastil, ker je Komisija po svojem okusu prikrojila modele za predloge, ki jih je sama pripravila. Tožeča stranka zato meni, da so z izpodbijano odločbo kršena predhodno določena pravila, kot so navodila kandidatu in prilogi 6 in 7 k njim. Poleg tega naj bi bila z izpodbijano odločbo kršena odločba, ki je predhodno izhajala iz sporočila z dne 12. januarja 2001, člen 6 Uredbe št. 1784/1999, člena 22 in 24 Uredbe št. 1260/1999 ter načelo pravne varnosti.
42 Poleg tega tožeča stranka v odgovor na zatrjevanje Komisije, da naj ji ne bi poslala zahteve za dodatne informacije, navaja, da taka zahteva ni bila potrebna, ker ni bilo niti najmanjšega dvoma glede pomena zahtevanih finančnih podatkov. Matematična enakost različnih proračunskih postavk bi bila očitna, če se samo v prilogi 7(b) k navodilom kandidatu poleg navedb, povzetih v prilogi 6, ne bi zahtevala tudi navedba posrednih stroškov.
43 Poleg tega tožeča stranka meni, da trditev Komisije, da obstaja ,,resno neskladje“, ne pomeni zadostne obrazložitve, ker je bilo na razliko v višini 80.000 eurov opozorjeno prepozno, in sicer v dopisu z dne 4. julija 2005, v katerem pa ni bil natančneje opredeljen obstoj drugih morebitnih neskladij, na podlagi katerega bi lahko Komisija predlog zavrnila. Še več, sodna praksa, ki se nanaša na člen 253 ES, naj bi zahtevala jasno in nedvoumno obrazložitev v odločbi, ki posega v pravni položaj.
44 Nazadnje se tožeča stranka opredeljuje do trditev Komisije, da naj bi sodna praksa določila, da ,,je namen obveznosti obrazložitve, da se naslovnika odločbe seznani z dejanskimi in pravnimi razlogi, na katerih temelji, da lahko stranka presodi zlasti o tem, ali je primerno, da o njej odloča sodišče višje stopnje“. To naj ne bi veljalo za obravnavani primer, saj zatrjevanje Komisije, da naj bi šlo za ,,resno neskladje med proračunskimi podatki, podanimi v prilogah 6 in 7“, tožeči stranki ne bi omogočilo razumevanja razlogov za zavrnitev njenega predloga. Še več, dodatne informacije, ki jih je a posteriori predložila Komisija, naj ne bi mogle bistveno spremeniti izpodbijane odločbe, saj bi zahtevana obrazložitev morala biti v sami odločbi ali pa bi morala biti poslana skupaj z njo.
45 Čeprav Komisija navaja, da tožeča stranka ne izpodbija razlike med podatki, navedenimi v prilogah 6 in 7 k njenemu predlogu, pa vendarle izpodbija trditev tožeče stranke, da naj bi ta razlika izhajala iz strukture teh prilog. Komisija meni, da mora namreč obstajati popolna skladnost med na eni strani prilogo 6, v kateri so opisane ,,dejavnosti, predstavljene v opisu proračuna“, in na drugi strani prilogo 7, ki opredeljuje ,,Okvirni proračun“. V skladu s točko 34 tehnične in finančne priloge k navodilom kandidatu (priloga 2) naj bi bila ta skladnost nujno potreben pogoj za upoštevanje prošnje za donacijo. Komisija meni, da poleg tega iz točke C8 priloge 6 izhaja, da mora prošnja za donacijo vključevati vse stroške, ki se nanašajo na proračunski del. Komisija pojasnjuje, da mora, čeprav se priloga 6 razlikuje od priloge 7, to navesti in upoštevati pri ocenjevanju projekta. Glede strukture priloge 6 Komisija meni, da mora vsak kandidat izkazati, da je sposoben usklajeno in funkcionalno organizirati finančne in človeške vire, s tem da pojasni naravo in vrednost načrtovanih dejavnosti in nalog, ki se poverijo zadevnim subjektom.
46 Glede trditve tožeče stranke, ki se nanaša na uporabo črke ,,D“ v prilogi 6, Komisija navaja, da nič ne omogoča sklepanja, da ta uporaba, katere namen je olajšati razumevanje kandidatov, iz priloge 6 izključuje splošne stroške. Komisija meni, da se ti praviloma vpišejo pod postavko ,,D4“, ,,Upravljanje in usklajevanje“. Komisija pojasnjuje, da prav tako dopušča njihov vpis v drugo specifično fazo ali v posebno opombo, v nobenem primeru pa ne more dopustiti, da ne bi bili navedeni, glede na to, kako pomembni so. Komisija poudarja, da se je ta jasnost ne glede na matematično natančnost vendarle zahtevala v poglavju 3.4 tehnične in finančne priloge k navodilom kandidatu.
47 Poleg tega Komisija zatrjuje, da bi tožeča stranka, če je dvomila glede tega, ali naj splošne stroške v znesku 80.000 eurov vključi v prilogo 6, morala Komisiji poslati zahtevo za dodatne informacije. Glede tega Komisija navaja, da je sicer predvidela možnost razhajanj pri razlagi in je zato predvidela sredstvo hitrega in enostavnega komuniciranja za dajanje odgovorov na morebitna vprašanja. Tako je bila možnost, da se dodatna pojasnila zahteva prek spletne strani, dopisa ali telefona, predvidena tako v navodilih kandidatu v njihovi tehnični in finančni prilogi kot v razpisu za zbiranje predlogov VP/2003/021, objavljenem v Uradnem listu 31. oktobra 2003.
48 Glede domnevne kršitve člena 253 ES Komisija meni, da je izredno hitro odgovorila na zahteve za informacije tožeče stranke (tridnevni rok), in opozarja na sodno prakso, v skladu s katero povzeta obrazložitev zadošča in ustreza zahtevam iz člena 253 ES na tem področju. Glede tega opozarja, da je povzeta oblika obrazložitve neizogibna posledica obravnavanja številnih zahtevkov. Poleg tega naj bi bil cilj obveznosti obrazložitve predvsem omogočiti stranki, da presodi o primernosti vložitve tožbe pri pristojnem sodišču. Komisija meni, da je bila v obravnavanem primeru taka obrazložitev podana.
49 Nazadnje Komisija meni, da je treba obveznost obrazložitve razlikovati od njene utemeljenosti. Če se izkaže, da povzeta obrazložitev izpodbijane odločbe v obravnavanem primeru ne zadošča, naj bi bilo v skladu z ustaljeno sodno prakso v vsakem primeru Komisiji dovoljeno, da poda dodatno obrazložitev, če se ta dodatna informacija poda pred vložitvijo tožbe. Tako naj bi bilo v obravnavanem primeru. Komisija naj bi namreč podala dodatna pojasnila v odgovor na zahteve tožeče stranke in naj ji ne ni bilo možno očitati, da je podala taka pojasnila.
Presoja Sodišča prve stopnje
50 Tožeča stranka ta tožbeni razlog uveljavlja zoper razlog, na katerega se Komisija sklicuje v utemeljitev izpodbijane odločbe, in sicer, da predlog vsebuje ,,resno neskladje med proračunskimi podatki v prilogah 6 in 7“. Ta razlog je Komisija natančneje pojasnila v dopisu z dne 4. julija 2005, ko je navedla, da so ,,dokumenti, ki jih je predložila tožeča stranka, neskladni pri finančnih podatkih,“ in poudarila, da ,,čeprav priloga 6 vsebuje skupni znesek v višini 2.029.599,[9]9 eura, priloga 7 vsebuje skupni znesek v višini 2.109.599,99 eura (kar je bistvena razlika v višini 80.000 eurov)“.
51 V okviru obravnavanega tožbenega razloga tožeča stranka podredno navaja več očitkov, naštetih zgoraj v točki 36. Četudi so nekateri od teh očitkov nedopustni zaradi njihove nenatančnosti – kot to zatrjuje Komisija – to zagotovo ne velja za očitke, ki se nanašajo na kršitev obveznosti obrazložitve in kršitev navodil kandidatu, ki so bili oblikovani dovolj jasno in natančno, da Komisiji omogočijo pripravo obrambe, Sodišču prve stopnje pa, da odloči o tožbi.
52 Kar zadeva, prvič, očitek tožeče stranke, da naj bi bila kršena obveznost obrazložitve, je treba spomniti, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora obrazložitev, ki se zahteva v členu 253 ES, jasno in nedvoumno izražati razmišljanje institucije, ki je akt izdala, tako da se lahko stranke seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa in da lahko pristojno sodišče izvrši nadzor (sodbe Sodišča z dne 14. februarja 1990 v zadevi Delacre in drugi proti Komisiji, C‑350/88, Recueil, str. I‑395, točka 15; z dne 29. februarja 1996 v zadevi Belgija proti Komisiji, C‑56/93, Recueil, str. I‑723, točka 86; z dne 2. aprila 1998 v zadevi Komisija proti Sytraval in Brink’s France, C‑367/95 P, Recueil, str. I‑1719, točka 63, in z dne 29. aprila 2004 v zadevi Nizozemska proti Komisiji, C‑159/01, Recueil, str. I‑4461, točka 65).
53 Ne zahteva pa se, da bi bili v obrazložitvi navedeni vsi upoštevni dejanski in pravni elementi, ker je treba vprašanje, ali je obrazložitev posamezne odločbe v skladu z zahtevami iz člena 253 ES, presojati ne samo glede na njeno besedilo, ampak tudi glede na njeno sobesedilo in glede na celoto pravnih pravil, ki urejajo zadevno področje (glej zgoraj v točki 52 navedeno sodbo Delacre in drugi proti Komisiji, točka 16, in navedeno sodno prakso).
54 Poleg tega je treba pojasniti, da je povzeta obrazložitev odločbe, s katero Komisija zavrne prošnjo za donacijo, neizogibna posledica informacijske obdelave nekaj sto prošenj za donacijo, o katerih mora Komisija odločiti v kratkem roku. Podrobnejša obrazložitev vsake individualne odločbe bi zato ogrozila razumno in učinkovito razdelitev finančnih pomoči Evropskega socialnega sklada (sodba Sodišča z dne 7. februarja 1990 v zadevi Gemeente Amsterdam in VIA proti Komisiji, C‑213/87, Recueil, str. I‑221, točka 28).
55 V obravnavani zadevi je v nasprotju z navedbami tožeče stranke obveznost obrazložitve treba presojati na podlagi dodatne informacije, ki jo je vseboval dopis Komisije z dne 4. julija 2005 in ki jo je tožeča stranka imela na voljo ob vložitvi tožbe. Če tožeča stranka – tako kot v obravnavanem primeru – od zadevne institucije zahteva dodatna pojasnila glede odločbe pred vložitvijo tožbe in ta pojasnila prejme, ne more od Sodišča prve stopnje zahtevati, naj jih ne upošteva pri presoji, ali je obrazložitev zadostna, vendar pa institucija prvotne obrazložitve ne sme nadomestiti s povsem novo, za kar pa ne gre v obravnavanem primeru (sodba Sodišča prve stopnje z dne 25. februarja 2003 v zadevi Strabag Benelux proti Svetu, T‑183/00, Recueil, str. II‑135, točka 58).
56 Iz tega sledi, da razlog, ki se ga izpodbija v okviru obravnavanega tožbenega razloga, zlasti ob upoštevanju dodatne informacije, ki jo je vseboval dopis z dne 4. julija 2005, tožeči stranki omogoča, da jasno razume, da je en od teh dveh razlogov, ki sta upravičila zavrnitev njene prošnje za donacijo, po mnenju Komisije temeljil na dejstvu, da ni izpolnila zadnjega merila za presojo, ki omogoča določitev kakovosti in izvedljivosti ukrepov, predlaganih v okviru kandidature, kot je bilo opredeljeno v točki 34 tehnične in finančne priloge k navodilom kandidatu.
57 Glede na okoliščine obravnavanega primera torej ni dokazano, da izpodbijana odločba ne bi bila zadostno obrazložena v delu, ki se nanaša na izpodbijani razlog v okviru obravnavanega tožbenega razloga.
58 Drugič, glede očitka tožeče stranke, da naj bi bil z izpodbijanim razlogom v okviru obravnavanega tožbenega razloga, da ,,gre za resno neskladje med proračunskimi podatki, navedenimi v prilogah 6 in 7“ k predlogu, kršen priročnik za vlagatelje, je treba ugotoviti – kot to izkazujeta razpredelnici v nadaljevanju – da se rubrike od D1 do D4 obeh prilog medsebojno popolnoma ujemajo in natančno povzemajo ista skupna zneska:
Razpredelnica 1 (ki povzema stroške dejavnosti, navedene v prošnji za donacijo, in je sestavljena po modelu iz priloge 6 k navodilom kandidatu)
Faza | D 1 zaposleni (v eurih) | D 2 premestitve (v eurih) | D 3 dejavnosti storitve (v eurih) | D 4 upravljanje (v eurih) | D 1+D 2+D 3+D 4 Skupaj (v eurih) |
1 | 395.012,46 | 22.160,00 | 34.200,00 | | 451.372,46 |
2 | 185.856,75 | 12.540,00 | 51.840,00 | | 250.236,75 |
3 | 161.292,86 | 15.820,00 | 73.840,00 | | 250.952,86 |
4 | 255.457,85 | 12.560,00 | 116.000,00 | | 384.017,85 |
5 | 226.150,62 | 25.600,00 | | 50.356,00 | 302.106,62 |
6 | 67.474,05 | 15.420,00 | 32.000,00 | | 114.894,05 |
7 | 64.574,40 | 19.950,00 | 191.495,00 | | 276.019,40 |
Skupaj | 1.355.818,99 | 124.050,00 | 499.375,00 | 50.356,00 | 2.029.599,99 |
Razpredelnica 2 (ki povzema stroške postavk, navedenih v okvirnem proračunu, sestavljenem v skladu z modelom iz priloge 7 k navodilom kandidatu)
D 1 zaposleni (v eurih) | 1.355.818,99 |
D 2 premestitve (v eurih) | 124.050,00 |
D 3 dejavnosti storitve (v eurih) | 499.375,00 |
D 4 upravljanje (en eurih) | 50.356,00 |
Skupaj neposredni stroški (od D 1 do D 4) | 2.029.599,99 |
Skupaj posredni stroški (I.1) | 80.000,00 |
Skupni stroški Skupaj projekt - (D+I) | 2.109.599,99 |
59 V nasprotju z navedbami Komisije iz teh razpredelnic izhaja, da je tožeča stranka vendarle dokazala skladnost, s tem ko je v okvirni proračun (priloga 7) pod rubriko ,,Upravičeni posredni stroški“ dodala znesek v višini 80.000 eurov iz naslova splošnih stroškov. Prenos različnih zneskov, ki ustrezajo celotnim upravičenim neposrednim stroškom in so navedeni v prošnji za donacijo (priloga 6), v rubriko ,,Upravičeni neposredni stroški od D1 do D4“ okvirnega proračuna namreč zagotavlja skladnost med obema prilogama. Glede tega je treba opozoriti, da ta skladnost sicer povsem odgovarja zahtevi po skladnosti, določeni v točki 34 tehnične in finančne priloge k navodilom kandidatu, kot zadnjemu merilu za ocenjevanje, ki omogoča ugotovitev kakovosti in izvedljivosti ukrepov, predlaganih v okviru kandidature. Iz tega izhaja, da trditev v izpodbijani odločbi, da naj bi obstajalo ,,resno neskladje“ med proračunskimi podatki, navedenimi v prilogah 6 in 7 k predlogu tožeče stranke, ni pravilna.
60 Te ugotovitve ne omaja predlog Komisije, naj se v rubriko D4 prošnje za donacijo vključijo splošni stroški v znesku 80.000 eurov, navedeni v rubriki I okvirnega proračuna. Zaradi take vključitve bi namreč izginila skladnost, ki obstaja med rubriko D4 prošnje za donacijo in rubriko D4 okvirnega proračuna.
61 Glede tega je treba še pojasniti, da predlog Komisije ni v skladu s podatki, ki jih vsebuje vnaprej določen model okvirnega proračuna iz priloge 7 k navodilom kandidatu. Na eni strani ta model namreč določa, da so splošni stroški del ,,upravičenih posrednih stroškov I“, torej skupina stroškov, ki so ločeni in drugačni od skupine ,,Upravičeni neposredni stroški od D1 do D4“. Na drugi strani navedeni model upošteva načelo, v skladu s katerim splošni stroški ne smejo preseči 7 % skupnega zneska ,,upravičenih neposrednih stroškov od D1 do D4“, kar nujno pomeni, da splošni stroški ne morejo biti vključeni v rubriko D4 okvirnega proračuna.
62 Glede obveznosti, določene v točki C8 priloge 6 k navodilom kandidatu, na katero se sklicuje Komisija in v skladu s katero ,,morajo biti vsi upravni stroški in dejavnosti – proračunska postavka D4 – […]“ v prošnji za donacijo, da se zagotovi upravljanje in koordinacija projekta, je treba natančneje navesti, da se ta obveznost nanaša samo na upravičene neposredne stroške. Navedba ,,proračunska postavka D4“ namreč poudarja, da gre za upravičene neposredne stroške, ki se nanašajo na stroške upravljanja. Glede tega je treba navesti, da splošni stroški ne spadajo mednje, ker je v modelu okvirnega proračuna izrecno pojasnjeno, da jih je treba obravnavati kot upravičene posredne stroške, kot je bilo poudarjeno v prejšnji točki.
63 Iz tega izhaja, da je tožeča stranka prošnjo za donacijo in okvirni proračun dopolnila v skladu z modeli teh dokumentov, kot so navedeni v prilogi k navodilom kandidatu. Zato razlaga Komisije, da bi morali biti ti prilogi medsebojno skladni, ni združljiva z navedenimi modeli.
64 Ob upoštevanju zgoraj navedenega Komisija ni pravilno uporabila niti načel, določenih v modelih iz prilog 6 in 7 k navodilom kandidatu, niti zadnjega merila iz točke 34 tehnične in finančne priloge k navodilom kandidatu.
65 Zato je treba prvi razlog razglasiti kot utemeljen zaradi kršitve prilog 2, 6 in 7 k navodilom kandidatu, ne da bi bilo treba presojati druge trditve, ki jih je navedla tožeča stranka v okviru tega tožbenega razloga.
Drugi tožbeni razlog
Trditve strank
– Dopustnost tožbenega razloga
66 Komisija zatrjuje, da so očitki, ki se nanašajo na kršitev uredb št. 1784/1999 in 1260/1999, načela pravne varnosti ter domnevne zlorabe pooblastil in so predstavljeni v okviru obravnavanega tožbenega razloga, nedopustni zaradi razlogov, ki so enaki razlogom, navedenim v okviru prvega tožbenega razloga.
67 Tožeča stranka se glede tega sklicuje na utemeljitev, ki jo je podala glede dopustnosti prvega razloga, in tako meni, da je Komisija v zmoti, ko navaja, da navedeni očitki niso dopustni.
– Temelj
68 Prvič, tožeča stranka glede trditve Komisije, da naj ne bi dovolj poudarila inovativnosti svojega projekta, navaja, da ta trditev izhaja le iz dopisa z dne 4. julija 2005. Ker gre za nov podatek glede na izpodbijano odločbo, Sodišče prve stopnje te trditve ne more upoštevati.
69 V teh okoliščinah tožeča stranka samo podredno izkazuje inovativnost svojega predloga. Ta naj bi izhajala iz točke C3 v povezavi s točkami C2, C4 in C8 njenega predloga. Da bi izkazala usklajenost ugotovitev v točki C3 ter konkretnih in inovativnih ciljev, predlaganih v točkah C2 in C4, tožeča stranka omenja različne faze projekta, opisane v točki C8, torej ,,pomoči na področju pridelave“, ,,pomoči na področju sodelovanja in dialoga znotraj območja“, ,,rehabilitacijo zemljišč, da bi se jih namenilo bivanju in turizmu“ in ,,pomoči na področju trženja in marketinga“. Glede tega tožeča stranka na eni strani meni, da Komisija, s tem ko je predstavitev inovativnosti iskala samo pod točko C3, namenoma ni upoštevala strukture, ki se zahteva od kandidatov glede vložitve njihove kandidature. Na drugi strani poudarja, da so merila Komisije za oceno predlogov, ki so navedena v točki 34 tehnične in finančne priloge k navodilom kandidatu, opredeljena dokaj široko in ne napotujejo na vnaprej določeno strukturo predloga.
70 Drugič, tožeča stranka v zvezi s trditvijo Komisije, da naj samo opis cvetličarskega ,,grozda“ ne bi omogočal razlage, kako naj bi tožeča stranka na podlagi predhodnih izkušenj uspela oblikovati in razviti nov projekt, priznava opisnost predstavitve okoliščin (točka C3) prošnje za donacijo. Vendar navaja, da je zgolj sledila modelu, ki ga je določila Komisija v prilogi 6 k navodilom kandidatu. V vsakem primeru naj bi bile izkušnje iz dežele Ligurije v delu C3 predstavljene tako pozitivno, s poudarjanjem odlik, kot negativno, s poudarjanjem vrzeli, ki jih je treba zapolniti, in napak, ki jih je treba odpraviti.
71 Tretjič, spoštovana naj ne bi bila tehnična in finančna priloga k navodilom kandidatu, ki pomeni sistem ocenjevanja kandidatur v štirih etapah. Glede tega tožeča stranka navaja, da je njeno kandidaturo obravnavala Komisija do končne etape, kar pomeni, da je uspešno prešla tri predhodne etape, torej etapo nadzora upravičenosti kandidata (prva etapa), etapo nadzora upravičenosti kandidature (druga etapa) in etapo ocenjevanja kandidatove sposobnosti, da lahko opravi predlagane ukrepe, zlasti glede na izkušnje in znanje, ki ju je dokazal pri opravljanju predlaganih ukrepov (tretja etapa). Komisija naj bi, s tem da je izpodbijano odločbo v okviru nadzora kakovosti kandidature (četrta etapa) obrazložila na podlagi merila, ki se nanaša na tretjo etapo, kršila tehnično in finančno prilogo k navodilom kandidatu in načelo pravne varnosti.
72 Četrtič, tožeča stranka uveljavlja nespoštovanje alternativnega merila iz točke 34 tehnične in finančne priloge k navodilom kandidatu. Inovacije je namreč po njenem mnenju možno obravnavati kot ,,rezultat odmika od rednih dejavnosti ali rezultat njihovega nadaljevanja“. Vendar naj bi Komisija inovativnost projekta tožeče stranke presodila le z vidika nadaljevanja rednih dejavnosti, ne da bi upoštevala inovativnost navedenega projekta z vidika odmika glede na redne dejavnosti. Tako naj bi kršila določbe tehnične in finančne priloge k navodilom kandidatu in načelo pravne varnosti.
73 Petič, s trditvijo Komisije, da naj ne bi bilo povezave z izkušnjami, ki jih je predhodno pridobila na zadevnem področju v Liguriji, naj bi bil kršen člen 253 ES. Tožeča stranka meni, da dodatne obrazložitve, ki jo je Komisija podala v dopisu z dne 4. julija 2005, ni možno sprejeti v okviru obravnavanega spora, saj se ne nahaja v sami izpodbijani odločbi. V vsakem primeru naj bi Komisija očitno napačno presodila dejstva in s tem, ko ni ustrezno obrazložila izpodbijane odločbe, kršila člen 253 ES.
74 Šestič, tožeča stranka opozarja, da je pojasnilo Komisije glede dejstva, da projekt tožeče stranke ni bil sprejet v okviru primerjalne presoje, katere namen je bil, da se sprejmejo le najboljši projekti, nov podatek. Komisija naj bi namreč zavrnila predlog tožeče stranke na podlagi nerazumevanja, ki je bilo posledica njegove strukture, ne pa njegove dejanske vrednosti, in v nobenem primeru naj ne bi natančneje opredelila napak, ki jih je storila tožeča stranka, kar bi slednji omogočilo razumevanje zavrnitve. Široka diskrecijska pravica, ki naj bi jo na tem področju imela Komisija, naj sodišču Skupnosti ne bi preprečevala izvajanja sodnega nadzora.
75 Komisija poudarja, da je morala projekte – glede na to, da je prejela številne zahtevke in da je morala upoštevati omejena proračunska sredstva, – vrednotiti izjemno strogo in izločiti določene projekte, ki so bili morda zelo dobri, katerih kakovost pa je vendarle bila manjša od sprejetih projektov. Čeprav zavrnitev ne pomeni presoje kakovosti opravljenega dela, lahko najmanjša napaka, neskladnost ali nenatančnost vpliva na končno odločitev v okviru primerjalne presoje. Iz ustaljene sodne prakse naj bi izhajalo, da naj bi na zadevnem področju zadoščala povzeta obrazložitev zadostna in da naj bi bilo vse dodatne informacije možno zagotoviti do vložitve tožbe. Komisija naj ne bi mogla potrditi, da se dodatne informacije, ki se nanašajo na inovativnost projekta, obravnavajo kot novi podatki, ker slednji izhajajo iz besedila tehnične in finančne priloge k navodilom kandidatu. Poleg tega poudarja, da je organom Skupnosti v skladu z ustaljeno sodno prakso priznana široka diskrecijska pravica, ko morajo pri opravljanju svojih nalog izvesti zapleteno presojo, kot je to v primeru strukturnih skladov. Tako naj bi se sodišče Skupnosti omejilo na presojo in pravno opredelitev dejanskega stanja. Zlasti naj bi bilo treba preveriti, ali ravnanje teh organov ni očitno napačno, ali ne gre za zlorabo pooblastil in ali niso očitno prekoračili mej diskrecijske pravice.
76 Nazadnje, glede očitka tožeče stranke, da naj bi šlo za zlorabo pooblastil, Komisija navaja, da tožeča stranka, če je ta trditev dopustna, ni dokazala, da je Komisija s sprejetjem izpodbijane odločbe zasledovala cilj, ki ga ne zasleduje zadevna ureditev, oziroma na podlagi objektivnih, upoštevnih in skladnih indicev ni dokazala, da je bila navedena odločba sprejeta za dosego ciljev, ki so drugačni od navedenih.
77 Glede domnevno očitne napake pri presoji Komisija poudarja opisnost predstavitve projekta, kar je priznala sama tožeča stranka. Samo z opisom brez elementov, ki bi poudarili inovativnost glede na predhodne izkušnje, naj tožeča stranka v okviru primerjalne presoje, pri kateri so bili vsi kandidati obravnavani enakopravno, ne bi uspela prepričati ocenjevalnega odbora in zadevnega naročnika o dodani vrednosti tega projekta.
78 Nazadnje, glede očitka, ki se nanaša na kršitev člena 253 ES, Komisija meni, da tožeča stranka napačno razlaga obveznost obrazložitve. Meni, da je zaradi istih razlogov, kot so tisti, navedeni v okviru prvega tožbenega razloga, izpolnila zahteve glede obrazložitve, s tem da je navedla dodatne informacije.
Presoja Sodišča prve stopnje
79 Obravnavani tožbeni razlog je usmerjen zoper razlog, ki ga je Komisija navedla v utemeljitev izpodbijane odločbe, da naj ,,v predlogu ne bi bilo pojasnjeno, kako so upoštevane predhodno pridobljene izkušnje na tem področju v Liguriji“. Ta razlog je Komisija natančneje pojasnila v dopisu z dne 4. julija 2005, v katerem je navedla, da ,,samo opis cvetličarskega grozda na 32 straneh […] ne pojasnjuje, kako bo tožeča stranka uspela oblikovati in razviti svoj nov projekt na podlagi svojih predhodnih izkušenj in nazadnje predlagati inovacije“.
80 Prvič, glede očitka tožeče stranke, ki se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve, je treba zaključiti – in to zaradi istih razlogov, kot so navedeni v točkah od 52 do 55 zgoraj – da je izpodbijana odločba glede na okoliščine obravnavanega primera v delu, ki se nanaša na razlog, ki se ga izpodbija v okviru obravnavanega tožbenega razloga, dovolj obrazložena.
81 Informacije v izpodbijani odločbi, kot so bile dopolnjene z informacijami iz dopisa z dne 4. julija 2005, so take, da tožeči stranki omogočajo jasno razumevanje, da je eden od obeh razlogov, ki je utemeljil zavrnitev prošnje za donacijo, temeljil na tretjem merilu iz točke 34 tehnične in finančne priloge k navodilom kandidatu, kar je omogočilo ugotovitev kakovosti in izvedljivosti aktivnosti, predlaganih v okviru kandidature.
82 Glede tega pojasnilo, ki ga je Komisija podala v dopisu z dne 4. julija 2005, da naj v predlogu ne bi bilo pojasnjeno, kako naj bi tožeča stranka uspela predlagati inovacijo, v nasprotju s trditvami tožeče stranke ni popolnoma nova obrazložitev, temveč zgolj pojasnjuje tretje merilo iz točke 34 tehnične in finančne priloge k navodilom kandidatu.
83 Drugič, trditev, ki se nanaša na dejstvo, da naj Komisija ne bi upoštevala strukture, ki jo zahteva od kandidatov, s tem ko je predstavitev inovacije iskala samo pod točko C3 prošnje za donacijo, ni upoštevna. Tožeča stranka namreč Komisiji ne more očitati, da se je v dopisu z dne 4. julija 2005 osredotočila na 32 strani prošnje za donacijo, ki ustrezajo točki C3, saj je ta dopis zgolj odgovor na dopis z dne 1. julija 2005, v katerem se je sklicevala samo na navedene strani. Poleg tega in v nasprotju s trditvami tožeče stranke je treba navesti, da model priloge 6 k navodilom kandidatu prosilcu za donacijo nikakor ne preprečuje, da ne bi pojasnil, kako se njegov predlog opira na redne dejavnosti in zlasti na predhodne izkušnje. Z drugimi besedami, struktura prošnje za donacijo, kot se zahteva s prilogo 6 k navodilom kandidatu, vlagatelju zahtevka za subvencijo ne preprečuje izpolnjevanja tretjega merila iz točke 34 tehnične in finančne priloge k navodilom kandidatu. Navedeno trditev je torej treba zavrniti kot neutemeljeno.
84 Tretjič, glede trditve tožeče stranke, da je bila izpodbijana odločba obrazložena na podlagi merila, ki zajema etapo, ki jo je že uspešno prešla, je treba navesti, da je treba predhodno pridobljene izkušnje, na katere se je sklicevala v utemeljitev navedene odločbe, obravnavati, kot da ustrezajo rednim dejavnostim, kot jih predvideva tretje merilo iz točke 34 tehnične in finančne priloge k navodilu kandidatu. Ker Komisija meni, da v predlogu ni pojasnjeno, kako bo tožeča stranka uspela oblikovati in razviti svoj nov projekt na podlagi predhodnih izkušenj, je zgolj preskusila, ali predlog ustreza tretjemu merilu iz točke 34 tehnične in finančne priloge k navodilom kandidatu. S tem Komisija ne izpodbija svojih zaključkov, do katerih je prišla v okviru tretje etape presoje predloga, in sicer, da naj bi bila tožeča stranka finančno in poslovno sposobna izvesti in uspešno zaključiti svoj predlog na eni strani na podlagi svojih izkušenj in znanja, ki jih je dokazala na področju predlaganih ukrepov, in na drugi strani na podlagi profesionalnih izkušenj in znanja, ki jih je izkazala s projektom. Zato Komisija, s tem ko se v izpodbijani odločbi sklicuje na predhodno pridobljene izkušnje, ne krši načela pravne varnosti. Iz tega sledi, da je obravnavno trditev tožeče stranke treba zavrniti kot neutemeljeno.
85 Četrtič, trditev tožeče stranke, da naj Komisija, s tem ko predloga ni presodila z vidika odmika od rednih dejavnosti, ne bi spoštovala alternativnega značaja merila iz točke 34 tehnične in finančne priloge k navodilom kandidatu, je treba zavrniti kot neupoštevno. Glede tega je namreč treba ugotoviti, da tožeča stranka ni dokazala, še manj pa zatrjevala, da se njen predlog odmika od njenih rednih dejavnosti. V teh okoliščinah – tudi če Komisija projekta ni presodila z vidika odmika od rednih dejavnosti – taka napaka ne bi mogla vplivati na izpodbijano odločbo.
86 Petič, glede trditve, da naj bi Komisija dejstva očitno presodila narobe, je treba spomniti, da ima slednja na področju dodelitve finančnih pomoči Skupnosti na podlagi razpisa glede obstoja pogojev, ki upravičujejo dodelitev take pomoči, široko diskrecijsko pravico (sodba Sodišča z dne 7. maja 1992 v zadevi Pesquerias De Bermeo in Naviera Laida proti Komisiji, C‑258/90 in C‑259/90, Recueil, str. I‑2901, točka 25, in sodba Sodišča prve stopnje z dne 19. maja 1994 v zadevi Consorzio gruppo di azione locale „Murgia Messapica“ proti Komisiji, T‑465/93, Recueil, str. II‑361, točka 46). Vendar tožeča stranka ni navedla dejstev, s katerimi bi dokazala, da je bila presoja okoliščine, da ni povezave med predlogom in predhodno pridobljenimi izkušnjami, očitno napačna. V teh okoliščinah je treba obstoječo trditev zavrniti kot neutemeljeno.
87 Šestič, glede očitkov, predstavljenih v okviru obravnavanega tožbenega razloga, ki se nanašajo na zlorabo pooblastil in kršitev člena 6 Uredbe št. 1784/1999, členov 22 in 24 Uredbe št. 1260/1999, pravil, določenih v sporočilu z dne 12. januarja 2001, ter pravil, določenih v razpisu za zbiranje predlogov VP/2003/021 in v navodilih kandidatu, vključno s prilogama 2 in 6, je treba opozoriti, da je tožeča stranka kršitve navedenih določb v naslovu obravnavanega tožbenega razloga naštela abstraktno. Vendar mora tožba v skladu s členom 21, prvi odstavek, Statuta Sodišča, ki se uporablja v postopku pred Sodiščem prve stopnje v skladu s členom 53, prvi odstavek istega statuta, in s členom 44(1)(c) Poslovnika Sodišča prve stopnje, med drugim vsebovati kratek povzetek tožbenih razlogov. Zato mora biti v njej pojasnjeno, kaj je vsebina razloga, na katerem temelji tožba, tako da zgolj z njegovo abstraktno navedbo niso izpolnjene zahteve iz Statuta Sodišča in Poslovnika (sodba Sodišča prve stopnje z dne 12. januarja 1995 v zadevi Viho proti Komisiji, T‑102/92, Recueil, str. II‑17, točka 68). Iz tega sledi, da je te očitke treba zavreči kot nedopustne.
88 Zato je drugi tožbeni razlog treba zavrniti oziroma zavreči deloma kot neupošteven, deloma kot neutemeljen, deloma pa kot nedopusten, zaradi česar je treba tožbo zaradi razlogov, navedenih zgoraj v točki 37, v celoti zavrniti.
Stroški
89 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Tožeča stranka ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi Komisije naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE PRVE STOPNJE (peti senat)
razsodilo:
1) Tožba se zavrne.
2) Provinci di Imperia se naloži plačilo svojih stroškov in stroškov Komisije.
Vilaras | Martins Ribeiro | Jürimäe |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 14. februarja 2008.