Začasna izdaja
SODBA SODIŠČA (deveti senat)
z dne 6. junija 2024(*)
„Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost v preživninskih zadevah – Uredba (ES) št. 4/2009 – Člen 12(1) – Litispendenca – Člen 13 – Povezanost zahtevkov – Pojem“
V zadevi C‑381/23 [Geterfer],(i)
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Amtsgericht Mönchengladbach‑Rheydt (okrožno sodišče v Mönchengladbach‑Rheydtu, Nemčija) z odločbo z dne 19. junija 2023, ki je na Sodišče prispela 19. junija 2023, v postopku
ZO
proti
JS,
SODIŠČE (deveti senat),
v sestavi O. Spineanu‑Matei, predsednica senata, J.‑C. Bonichot, sodnik, in L. S. Rossi (poročevalka), sodnica,
generalni pravobranilec: M. Campos Sánchez‑Bordona,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki sta jih predložila:
– za Evropsko komisijo J. Vondung in W. Wils, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 12 Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (UL 2009, L 7, str. 1).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med ZO, otrokom, ki je med postopkom postal polnoleten, in njegovo materjo JS glede plačila preživnine.
Uredba št. 4/2009
3 V uvodnih izjavah 15 in 44 Uredbe št. 4/2009 je navedeno:
„(15) Zaradi varovanja interesov preživninskih upravičencev in spodbujanja ustreznega sodnega varstva v Evropski uniji bi bilo treba pravila o pristojnosti, kot izhajajo iz Uredbe [Sveta] (ES) št. 44/2001 [z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42)], prilagoditi. […]
[…]
(44) S to uredbo bi bilo treba spremeniti Uredbo (ES) št. 44/2001, in sicer z nadomestitvijo tistih določb v njej, ki se uporabljajo za preživninske zadeve. Države članice bi morale ob upoštevanju prehodnih določb iz te uredbe v preživninskih zadevah od začetka uporabe te uredbe namesto določb Uredbe (ES) št. 44/2001 uporabljati določbe o priznavanju, izvršljivosti in izvrševanju odločb in o pravni pomoči iz te uredbe.“
4 Člen 1(1) te uredbe določa:
„Ta uredba se uporablja za preživninske obveznosti, ki izhajajo iz družinskih razmerij, starševstva, zakonske zveze ali svaštva.“
5 Poglavje II navedene uredbe, naslovljeno „Sodna pristojnost“, vsebuje člene od 3 do 14.
6 Člen 3 iste uredbe določa:
„V državah članicah ima sodno pristojnost v preživninskih zadevah:
(a) sodišče kraja, kjer ima tožena stranka običajno prebivališče, ali
(b) sodišče kraja, kjer ima upravičenec običajno prebivališče, ali
(c) sodišče, ki je po svojem pravu pristojno za postopke v zvezi s statusom osebe, če je zahtevek glede preživnine povezan s tem postopkom, razen če ta pristojnost temelji izključno na državljanstvu ene izmed strank, […]
[…].“
7 Člen 12 Uredbe št. 4/2009, naslovljen „Litispendenca“, določa:
„1. Če pred sodišči različnih držav članic tečejo postopki z istim [predmetom in isto pravno podlago] med istima strankama, vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekinejo postopke, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek.
2. Ko se ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek, se vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, izrečejo za nepristojna v korist tega sodišča.“
8 Člen 13 te uredbe, naslovljen „Sorodne pravde“, določa:
„1. Če tečejo sorodne pravde pred sodišči različnih držav članic, lahko vsa sodišča, razen tistega, ki je prvo začelo postopek, prekinejo postopek.
2. Če tečejo te pravde na prvi stopnji, se lahko vsa sodišča, razen tistega, ki je prvo začelo postopek, na zahtevo ene od strank izrečejo za nepristojna, če je sodišče, ki je prvo začelo postopek, pristojno za odločanje v zadevnih postopkih in če zakon dovoljuje združitev pravd.
3. Za namene tega člena se šteje, da so pravde sorodne, če so tako tesno povezane med seboj, da se zdita njihova skupna obravnava in odločanje o njih smiselni, da bi se s tem izognili nevarnosti nezdružljivih sodnih odločb, ki bi izhajale iz ločenih postopkov.“
9 Člen 24 navedene uredbe, naslovljen „Razlogi za zavrnitev priznanja“, v odstavku 1, točka (c), določa:
„Sodna odločba se ne prizna:
[…]
(c) če je nezdružljiva s sodno odločbo, izdano v sporu med istima strankama v državi članici, v kateri se zahteva priznanje.“
10 Iz člena 68(1) Uredbe št. 4/2009 izhaja, da ob upoštevanju prehodnih določb iz njenega člena 75(2) ta uredba spreminja Uredbo št. 44/2001 tako, da nadomešča določbe zadnjenavedene, ki se uporabljajo za preživninske obveznosti.
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
11 ZO, tožeča stranka v postopku v glavni stvari, se je rodila novembra 2001 v zakonski zvezi, ki sta jo sklenila njen oče in JS, tožena stranka v postopku v glavni stvari. Ta zakonska zveza je bila dokončno razvezana novembra 2010.
12 Oče osebe ZO prebiva v Nemčiji, medtem ko njena mati prebiva v Belgiji.
13 ZO je po ločitvi staršev najprej živela z materjo, njen oče pa je zadnjenavedeni moral v skladu s sodbo tribunal de première instance d’Eupen (prvostopenjsko sodišče v Eupnu, Belgija) z dne 17. decembra 2014 plačevati mesečno preživnino za ZO in njenega brata.
14 Prvostopenjsko sodišče v Eupnu je s sodbo z dne 31. avgusta 2017 „glavno pravico do varstva in vzgoje“ preneslo na očeta.
15 ZO je med tednom v internatu v Nemčiji, med šolskimi počitnicami pa večinoma biva pri svojem očetu. Glede na navedbe iz predloga za sprejetje predhodne odločbe je ZO obdržala naslov v občini, v kateri prebiva njena mati v Belgiji, vendar noče navezati stika z njo.
16 V postopku v glavni stvari oseba ZO od svoje matere zahteva plačilo preživnine, katere znesek je treba še določiti, za obdobje od novembra 2017 do neodločenega datuma. Mati uveljavlja ugovor litispendence.
17 Na dan začetka postopka v glavni stvari je namreč že potekal postopek, ki ga je mati začela proti očetu ZO, pred prvostopenjskim sodiščem v Eupnu. V okviru tega postopka mati uveljavlja pravico do nadomestila, ker je hčerki zagotovila nastanitev in jo vzdrževala od 1. avgusta 2017 do 31. decembra 2018.
18 Amtsgericht Mönchengladbach‑Rheydt (okrajno sodišče v Mönchengladbach‑Rheydtu, Nemčija) se je s sklepom z dne 3. novembra 2021 izreklo za pristojno za odločanje o zahtevku osebe ZO na podlagi člena 3(b) Uredbe št. 4/2009. Vendar je ta zahtevek zavrglo kot nedopusten zaradi obstoja položaja litispendence, saj je mati pred tem začela postopek pred prvostopenjskim sodiščem v Eupnu. Amtsgericht Mönchengladbach‑Rheydt (okrajno sodišče v Mönchengladbach‑Rheydtu) je med drugim navedlo, da se oba postopka nanašata na preživnino za otroka, pri čemer je poleg tega pojasnilo, da morajo v Belgiji v skladu s členoma 203 in 203a civilnega zakonika starši na podlagi obveznosti vzajemnega prispevka vzdrževati svoje otroke do konca njihovega izobraževanja, tudi po polnoletnosti, za katero je določena starost 18 let.
19 Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija) je s sklepom z dne 26. aprila 2022 ugodilo pritožbi, ki jo je oseba ZO vložila zoper sklep Amtsgericht Mönchengladbach‑Rheydt (okrajno sodišče v Mönchengladbach‑Rheydtu), z utemeljitvijo, da se ta dva postopka ne nanašata na iste stranke in da nimata niti istega predmeta niti pravne podlage. Zadevo je vrnilo Amtsgericht Mönchengladbach‑Rheydt (okrajno sodišče v Mönchengladbachu‑Rheydtu) v ponovno odločanje.
20 Zadnjenavedeno sodišče, ki je predložitveno sodišče, ob sklicevanju na sodbo z dne 19. maja 1998, Drouot assurances (C‑351/96, EU:C:1998:242), meni, da so interesi tožeče stranke iz postopka v glavni stvari in njenega očeta, tožene stranke iz postopka v glavni stvari pred prvostopenjskim sodiščem v Eupnu, enaki do te mere, da je ti osebi za namene litispendence mogoče obravnavati kot eno in isto stranko. Poleg tega naj bi imela oba tekoča postopka isti predmet, in sicer tožbo, s katero se zahteva plačilo preživnine. Vendar predložitveno sodišče dvomi o razlagi člena 12 Uredbe št. 4/2009 in uporabi tega člena 12 v postopku v glavni stvari.
21 V teh okoliščinah je Amtsgericht Mönchengladbach‑Rheydt (okrožno sodišče v Mönchengladbach‑Rheydtu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali gre za spor z istim predmetom, ki teče pred drugim sodiščem, v smislu Uredbe (ES) št. 4/2009 […], če v Belgiji teče postopek glede preživnine za otroka med otrokovim očetom in otrokovo materjo, medtem ko otrok, ki je medtem postal polnoleten, naknadno v Nemčiji začne postopek za preživnino za otroka proti svoji materi?“
Vprašanje za predhodno odločanje
22 Predložitveno sodišče z vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 12(1) Uredbe št. 4/2009 razlagati tako, da so pogoji za priznanje položaja litispendence iz te določbe, v skladu s katerimi imajo zahtevki isti predmet in morajo biti vloženi med istima strankama, izpolnjeni, če je na dan, ko je otrok, ki je medtem postal polnoleten, vložil zahtevek za plačilo preživnine v breme svoje matere pred sodiščem države članice, mati že vložila zahtevek pred sodiščem druge države članice, s katerim od otrokovega očeta zahteva nadomestilo za nastanitev in vzdrževanje tega otroka.
23 Najprej je treba opozoriti, da je Uredba št. 4/2009, kot je razvidno iz člena 68(1) in člena 75(2) te uredbe, v preživninskih zadevah nadomestila Uredbo št. 44/2001, ki je med državami članicami nadomestila Bruseljsko konvencijo z dne 27. septembra 1968 o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 1972, L 299, str. 32), kakor je bila spremenjena z zaporednimi konvencijami o pristopu novih držav članic k tej konvenciji (v nadaljevanju: Bruseljska konvencija).
24 Kot je Komisija v bistvu trdila v pisnem stališču, se razlaga, ki jo je Sodišče podalo v zvezi z določbami enega od teh pravnih instrumentov, uporablja tudi za določbe preostalih, kadar je te določbe mogoče opredeliti za „enakovredne“ (glej v tem smislu sodbo z dne 20. junija 2022, London Steam‑Ship Owners’ Mutual Insurance Association, C‑700/20, EU:C:2022:488, točka 42).
25 To velja za določbe o litispendenci, ki jih vsebujejo člen 21, prvi odstavek, Bruseljske konvencije, člen 27 Uredbe št. 44/2001 oziroma, v preživninskih zadevah, člen 12 Uredbe št. 4/2009 in katerih določbe imajo podobno besedilo.
26 Tako – podobno kot člen 21, prvi odstavek, Bruseljske konvencije in člen 27(1) Uredbe št. 44/2001 – člen 12(1) Uredbe št. 4/2009 določa, da če pred sodišči različnih držav članic tečejo postopki z istim predmetom in isto pravno podlago med istima strankama, vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekinejo postopke, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek.
27 Namen tega pravila o litispendenci – tako kot pravila iz člena 21, prvi odstavek, Bruseljske konvencije in pravila iz člena 27 Uredbe št. 44/2001 – je v interesu učinkovitega izvajanja sodne oblasti, kot je nanj zlasti opozorjeno v uvodni izjavi 15 Uredbe št. 4/2009, zmanjšati možnost vzporednih postopkov pred sodišči različnih držav članic in preprečiti izdajo nezdružljivih sodnih odločb, kadar je za odločanje o istem sporu pristojnih več sodišč (glej po analogiji sodbi z dne 14. oktobra 2004, Mærsk Olie & Gas, C‑39/02, EU:C:2004:615, točka 31, in z dne 22. oktobra 2015, Aannemingsbedrijf Aertssen in Aertssen Terrassements, C‑523/14, EU:C:2015:722, točka 39).
28 Tako je namen člena 12 Uredbe št. 4/2009 v največji mogoči meri izključiti položaj, kakršen je ta iz člena 24, prvi odstavek, točka (c), te uredbe, in sicer nepriznanje odločbe zaradi njene nezdružljivosti z odločbo, ki je bila izdana med istima strankama v zaprošeni državi članici (glej v tem smislu po analogiji sodbo z dne 14. oktobra 2004, Mærsk Olie & Gas, C‑39/02, EU:C:2004:615, točka 31).
29 Ta mehanizem za reševanje primerov litispendence je objektiven in avtomatičen ter temelji na kronološkem vrstnem redu, po katerem sta zadevni sodišči začeli postopek (glej po analogiji sodbo z dne 22. oktobra 2015, Aannemingsbedrijf Aertssen in Aertssen Terrassements, C‑523/14, EU:C:2015:722, točka 48 in navedena sodna praksa).
30 Poleg tega je treba – glede na to, da člen 12(1) Uredbe št. 4/2009 ne napotuje na pravne rede držav članic, ampak se sklicuje na več vsebinskih pogojev kot na elemente opredelitve položaja litispendence – pojme, uporabljene v tem členu 12, šteti za samostojne (glej v tem smislu po analogiji sodbo z dne 8. decembra 1987, Gubisch Maschinenfabrik, 144/86, EU:C:1987:528, točka 11).
31 Iz člena 12(1) Uredbe št. 4/2009 izhaja – kot je bilo opozorjeno v točki 26 te sodbe – da mora biti za ugotovitev položaja litispendence izpolnjenih več kumulativnih pogojev. Tako je ta ugotovljena, če so zahtevki vloženi „med istima strankama“, če imajo „isti predmet“ in „isto pravno podlago“.
32 V postopku v glavni stvari se predložitveno sodišče sprašuje, ali so izpolnjeni pogoji v zvezi z istovetnostjo strank in istovetnostjo predmeta zahtevkov, vloženih v dveh vzporednih postopkih, ki sta v teku.
33 Na prvem mestu, v zvezi s pogojem, da morata biti zahtevka vložena med „istima strankama“, dvomi, ki jih je izrazilo predložitveno sodišče, izhajajo iz okoliščine, da medtem ko spor pred prvostopenjskim sodiščem v Eupnu poteka med materjo in očetom otroka, spor, ki mu je predložen, poteka med tem otrokom, ki je medtem postal polnoleten, in njegovo materjo, tako da formalno ti stranki nista istovetni.
34 V zvezi s tem je Sodišče sicer že razsodilo, da je načeloma pomembno, da sta stranki v sporih istovetni, ne glede na položaj ene ali druge od njiju v obeh vzporednih postopkih (glej v tem smislu po analogiji sodbo z dne 22. oktobra 2015, Aannemingsbedrijf Aertssen in Aertssen Terrassements, C‑523/14, EU:C:2015:722, točka 41 in navedena sodna praksa).
35 Vendar, kot navaja predložitveno sodišče, je Sodišče v sodbi z dne 19. maja 1998, Drouot assurances (C‑351/96, EU:C:1998:242, točke 19, 23 in 25), ki se je nanašala na razlago člena 21, prvi odstavek, Bruseljske konvencije, priznalo, da lahko imata formalno različni stranki, in sicer zavarovatelj in njegov zavarovanec, glede na predmet obeh obravnavanih sporov tako enake in neločljivo povezane interese, da bi sodba, izdana zoper eno, imela pravnomočne učinke tudi za drugo, tako da bi ju bilo treba pri uporabi te določbe obravnavati kot eno in isto stranko.
36 Analogno razlago pojma „isti stranki“ je mogoče uporabiti v okviru člena 12(1) Uredbe št. 4/2009.
37 Ob upoštevanju predmeta te uredbe, ki se, kot je navedeno v njenem členu 1(1), nanaša na preživninske obveznosti, ki izhajajo iz družinskih razmerij, starševstva, zakonske zveze ali svaštva, in se posledično pogosto nanaša na preživninske zahtevke mladoletnega otroka, ki jih vložijo druge osebe, kot sta eden in/ali drugi od njegovih staršev ali javni organ za socialne dajatve, ki so zakonito vstopile v pravice tega preživninskega upravičenca, je treba priznati, da imajo lahko v nekaterih primerih formalno različne stranke glede na predmet dveh obravnavanih sporov tako enak in neločljivo povezan interes – in sicer interes zadevnega otroka kot preživninskega upravičenca – da bi sodba, izdana zoper eno od teh strank, imela pravnomočne učinke tudi za drugo. V takem primeru je treba navedeni stranki obravnavati kot eno in isto stranko v smislu člena 12 navedene uredbe.
38 To razlago potrjuje člen 3(c) Uredbe št. 4/2009. Ta določba namreč dopušča, da se tožba v preživninskih zadevah lahko vloži tudi akcesorno v okviru tožbe v zvezi s statusom osebe, kot je postopek za razvezo zakonske zveze, v katerem so stranke nujno starši zadevnega otroka, pri čemer vsaj eden od teh staršev zastopa interese tega otroka v akcesorni tožbi glede preživninske obveznosti.
39 V postopku v glavni stvari se bo moralo torej predložitveno sodišče prepričati, da so glede na predmet vzporednih postopkov in okoliščino, da je tožeča stranka iz postopka v glavni stvari med postopkom postala polnoletna, interesi te tožeče stranke tako neločljivo povezani z interesi njenega očeta, ki je tožena stranka pred prvostopenjskim sodiščem v Eupnu, da bi sodba, izdana v eni od teh zadev zoper eno od teh strank, imela pravnomočne učinke tudi za drugo stranko.
40 Na drugem mestu, v zvezi s pogojem, da mora biti predmet zahtevkov isti, je treba opozoriti, da ta pogoj pomeni, da morajo ti zahtevki stremeti k istemu cilju, ob upoštevanju zadevnih zahtev vlagateljev zahtevkov v vsakem od sporov in ne razlogov, ki jih morda uveljavlja tožena stranka (glej v tem smislu po analogiji sodbo z dne 8. maja 2003, Gantner Electronic, C‑111/01, EU:C:2003:257, točki 25 in 26 ter navedena sodna praksa).
41 V zvezi s tem iz predloga za sprejetje predhodne odločbe izhaja, da mati pred prvostopenjskim sodiščem v Eupnu od očeta zahteva povračilo stroškov nastanitve in vzdrževanja njune hčere, ki so nastali med 1. avgustom 2017 in 31. decembrom 2018, medtem ko tožeča stranka iz postopka v glavni stvari pred predložitvenim sodiščem od svoje matere zahteva plačilo preživnine v denarju za obdobje od 1. novembra 2017 do nedoločenega datuma, ki pa se lahko nadaljuje po novembru 2019, ko je tožeča stranka iz postopka v glavni stvari postala polnoletna.
42 Zato ni razvidno – kot je Komisija trdila v pisnih stališčih – da imajo zahtevki, vloženi v vsakem od zadevnih vzporednih sporov, isti predmet. Čeprav se ta spora na splošno nanašata na plačilo preživnine, namreč zahtevki tožečih strank nimajo istega cilja in se ne nanašajo na isto obdobje.
43 Posledično – ker so pogoji iz člena 12(1) Uredbe št. 4/2009 kumulativni – glede na informacije, s katerimi razpolaga Sodišče, položaja litispendence ni mogoče ugotoviti.
44 Ob tem je treba poudariti, kot je pravilno navedla Komisija, da neobstoj položaja litispendence ne izključuje uporabe člena 13 Uredbe št. 4/2009, če predložitveno sodišče meni, da sta zadevna zahtevka med seboj tako tesno povezana, da ju je mogoče šteti za sorodna v smislu tega člena 13(3), tako da bi navedeno sodišče, ki je drugo začelo postopek, lahko prekinilo odločanje.
45 Glede na vse zgornje preudarke je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 12(1) Uredbe št. 4/2009 razlagati tako, da pogoji za priznanje položaja litispendence iz te določbe, v skladu s katerimi imajo zahtevki isti predmet in morajo biti vloženi med istima strankama, niso izpolnjeni, če je na dan, ko je otrok, ki je medtem postal polnoleten, vložil zahtevek za plačilo preživnine v breme svoje matere pred sodiščem države članice, mati že vložila zahtevek pred sodiščem druge države članice, s katerim od otrokovega očeta zahteva nadomestilo za nastanitev in vzdrževanje tega otroka, saj zahtevki tožečih strank nimajo istega cilja in se s časovnega vidika ne prekrivajo. Vendar neobstoj položaja litispendence v smislu člena 12(1) Uredbe št. 4/2009 ne izključuje uporabe člena 13 te uredbe, če so zadevni zahtevki med seboj tako tesno povezani, da jih je mogoče šteti za sorodne v smislu tega člena 13(3), tako da bi predložitveno sodišče, ki je drugo začelo postopek, lahko prekinilo odločanje.
Stroški
46 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:
Člen 12(1) Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah
je treba razlagati tako, da
pogoji za priznanje položaja litispendence iz te določbe, v skladu s katerimi imajo zahtevki isti predmet in morajo biti vloženi med istima strankama, niso izpolnjeni, če je na dan, ko je otrok, ki je medtem postal polnoleten, vložil zahtevek za plačilo preživnine v breme svoje matere pred sodiščem države članice, mati že vložila zahtevek pred sodiščem druge države članice, s katerim od otrokovega očeta zahteva nadomestilo za nastanitev in vzdrževanje tega otroka, saj zahtevki tožečih strank nimajo istega cilja in se s časovnega vidika ne prekrivajo. Vendar neobstoj položaja litispendence v smislu člena 12(1) Uredbe št. 4/2009 ne izključuje uporabe člena 13 te uredbe, če so zadevni zahtevki med seboj tako tesno povezani, da jih je mogoče šteti za sorodne v smislu tega člena 13(3), tako da bi predložitveno sodišče, ki je drugo začelo postopek, lahko prekinilo odločanje.
Podpisi