SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (šesti senat)

z dne 6. decembra 2023(*)

„Znamka Evropske unije – Postopek za ugotovitev ničnosti – Tridimenzionalna znamka Evropske unije – Oblika figurice‑igrače s čepkom na glavi – Absolutni razlogi za ničnost – Znak, sestavljen izključno iz oblike, ki izhaja iz same narave blaga – Znak, ki je sestavljen izključno iz oblike proizvoda, ki je nujna za dosego tehničnega učinka – Člen 7(1)(e)(i) in (ii) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 7(1)(e)(i) in (ii) Uredbe (EU) 2017/1001))“

V zadevi T‑297/22,

BB Services GmbH s sedežem v kraju Flörsheim am Main (Nemčija), ki jo zastopa M. Krogmann, odvetnik,

tožeča stranka,

proti

Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), ki ga zastopata E. Nicolás Gómez in D. Hanf, agenta,

tožena stranka,

druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem, je

Lego Juris A/S s sedežem v Billundu (Danska), ki jo zastopata V. von Bomhard in J. Fuhrmann, odvetnika,

SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat),

v sestavi M. J. Costeira, predsednica, M. Kancheva (poročevalka) in E. Tichy‑Fisslberger, sodnici,

sodna tajnica: R. Ūkelytė, administratorka,

na podlagi pisnega dela postopka,

na podlagi obravnave z dne 16. marca 2023

izreka naslednjo

Sodbo

1        Tožeča stranka, družba BB Services GmbH, s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razveljavitev in spremembo odločbe petega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 16. marca 2022 (zadeva R 1355/2021‑5) (v nadaljevanju: izpodbijana odločba).

 Dejansko stanje

2        Tožeča stranka je 25. junija 2020 pri EUIPO vložila zahtevo za ugotovitev ničnosti znamke Evropske unije, ki je bila 18. aprila 2000 registrirana pod številko 50450 in na podlagi razlikovalnega učinka, pridobljenega z uporabo, ter na podlagi zahteve, ki jo je 1. aprila 1996 vložila družba Kirkbi A/S, pravna predhodnica intervenientke, družbe Lego Juris A/S, za ta tridimenzionalni znak:

3        Proizvodi, na katere se nanaša izpodbijana znamka in za katere se je zahtevala ugotovitev ničnosti, spadajo v razrede 9, 25 in 28 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in so za vsakega od teh razredov ustrezali temu opisu:

–        razred 9: „magneti (dekorativni); programi za igre za računalnike; prenosljive računalniške igre, nosilci registriranih podatkov in informacij“;

–        razred 25: „Oblačila, obutev, pokrivala“;

–        razred 28: „Igre, igrače“.

4        Razlogi, navedeni v utemeljitev zahteve za ugotovitev ničnosti, so bili razlogi iz člena 59(1)(a) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2017, L 154, str. 1) v povezavi s členom 7(1)(e)(i) in (ii) te uredbe.

5        Oddelek za izbris je 25. junija 2021 zahtevo za ugotovitev ničnosti v celoti zavrnil.

6        Tožeča stranka je 3. avgusta 2021 pri EUIPO vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za izbris.

7        Odbor za pritožbe je z izpodbijano odločbo pritožbo v celoti zavrnil. V bistvu je ugotovil, da ni bilo dokazano, da izpodbijana znamka v obliki figurice‑igrače s čepkom na glavi spada v okvir razlogov za ničnost iz člena 59(1)(a) Uredbe 2017/1001 v povezavi s členom 7(1)(e)(i) in (ii) iste uredbe za vse proizvode iz razredov 9, 25 in 28.

 Predlogi strank

8        Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        izpodbijano odločbo razveljavi;

–        izpodbijano znamko razglasi za nično;

–        EUIPO naloži plačilo stroškov.

9        EUIPO in intervenientka Splošnemu sodišču v bistvu predlagata, naj:

–        tožbo zavrne;

–        tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

 Pravo

10      Ob upoštevanju datuma vložitve zadevne zahteve za registracijo, to je 1. april 1996, ki je odločilen za opredelitev upoštevnega materialnega prava, se za dejansko stanje v obravnavani zadevi uporabljajo materialnopravne določbe Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146), kakor je bila spremenjena (nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2009, L 78, str. 1), kakor je bila spremenjena in ki je bila nadomeščena z Uredbo 2017/1001) (glej v tem smislu sklep z dne 5. oktobra 2004, Alcon/UUNT, C‑192/03 P, EU:C:2004:587, točki 39 in 40, in sodbo z dne 23. aprila 2020, Gugler France/Gugler in EUIPO, C‑736/18 P, neobjavljena, EU:C:2020:308, točka 3 in navedena sodna praksa).

11      Zato je treba v obravnavani zadevi, kar zadeva materialnopravna pravila, sklicevanja odbora za pritožbe v izpodbijani odločbi in strank v njihovih pisanjih na člen 7(1)(e)(i) in (ii) ter člen 59(1)(a) Uredbe 2017/1001 razumeti tako, da se nanašajo na člen 7(1)(e)(i) in (ii) oziroma na člen 51(1)(a) Uredbe št. 40/94, ki imata, kar zadeva obravnavani spor, v bistvu enako vsebino.

12      Poleg tega, ker se v skladu z ustaljeno sodno prakso na splošno šteje, da se postopkovna pravila uporabljajo na dan začetka svoje veljavnosti (glej sodbo z dne 11. decembra 2012, Komisija/Španija, C‑610/10, EU:C:2012:781, točka 45 in navedena sodna praksa), se za ta spor uporabljajo postopkovne določbe Uredbe 2017/1001.

 Predlog za ugotovitev ničnosti izpodbijane znamke

13      Tožeča stranka z drugim tožbenim predlogom Splošnemu sodišču predlaga, naj ugotovi ničnost izpodbijane znamke.

14      V zvezi s tem je treba ugotoviti, da tožeča stranka s tem, da Splošnemu sodišču predlaga, naj ugotovi ničnost izpodbijane znamke, na podlagi člena 72(3) Uredbe 2017/1001 vlaga predlog za spremembo, katerega namen je, da Splošno sodišče sprejme odločbo, ki bi jo moral sprejeti odbor za pritožbe (glej v tem smislu sodbo z dne 21. marca 2012, Feng Shen Technology/UUNT – Majtczak (FS), T‑227/09, EU:T:2012:138, točka 54 in navedena sodna praksa).

 Dopustnost

 Dopustnost tožbe glede proizvodov iz razredov 9 in 25

15      EUIPO in intervenientka se sklicujeta na nedopustnost tožbe glede proizvodov iz razredov 9 in 25. EUIPO zlasti trdi, da so stališča, navedena v tožbi, omejena na to, da izpodbijane znamke ni mogoče varovati za igre in igrače iz razreda 28, da pa tožba ne vsebuje nobenega argumenta, ki bi izpodbijal zakonitost izpodbijane odločbe v zvezi z drugimi proizvodi iz razredov 9 in 25.

16      V skladu s členom 177(1)(d) Poslovnika Splošnega sodišča morajo biti v vsaki tožbi med drugim navedeni predmet spora ter navajani razlogi in trditve. Ta navedba mora biti dovolj jasna in natančna, da toženi stranki omogoči pripravo obrambe, Splošnemu sodišču pa, da odloči o tožbi, po potrebi brez dodatnih podatkov. Da bi se zagotovila pravna varnost in učinkovito izvajanje sodne oblasti, je za dopustnost tožbe potrebno, da so bistveni dejanski in pravni elementi, na katerih ta temelji, vsaj na kratko, vendar koherentno in razumljivo razvidni iz besedila same tožbe (glej sodbo z dne 7. decembra 2022, Borussia VfL 1900 Mönchengladbach/EUIPO – Neng (Fohlenelf), T‑747/21, neobjavljena, EU:T:2022:773, točka 17 in navedena sodna praksa).

17      V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da tožba ne vsebuje nobenega posebnega argumenta glede proizvodov iz razredov 9 in 25 ter v njej zlasti niso navedeni razlogi, iz katerih bi bilo treba za te proizvode uporabiti člen 7(1)(e)(i) ali (ii) Uredbe št. 40/94. Zato tožba glede navedenih proizvodov ne izpolnjuje minimalnih zahtev iz člena 177(1)(d) Poslovnika.

18      Iz tega sledi, da je treba tožbo v delu, v katerem se nanaša na proizvode iz razredov 9 in 25, zavreči kot nedopustno.

 Splošno sklicevanje tožeče stranke na njena pisanja pred EUIPO

19      Tožeča stranka se v točkah 18, 54 in 68 tožbe sklicuje na vse elemente, ki jih je pred tem predstavila pred oddelkom za izbris in odborom za pritožbe. Te elemente vključuje v tožbene razloge te tožbe.

20      V zvezi s tem je treba opozoriti, da mora v skladu s členom 21, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije in členom 177(1)(d) Poslovnika tožba vsebovati navajane razloge in trditve ter povzetek navedenih razlogov. V skladu z ustaljeno sodno prakso, čeprav je besedilo tožbe glede posebnih vprašanj mogoče utemeljiti in dopolniti s sklicevanjem na odlomke iz priloženih dokumentov, pa splošno sklicevanje na druga pisanja ne more nadomestiti bistvenih elementov, ki morajo biti na podlagi zgoraj navedenih določb navedeni v tožbi. Splošno sodišče ni dolžno z iskanjem upoštevnih elementov v dokumentih, na katere se sklicujejo, prevzeti vloge strank (glej sodbi z dne 8. julija 2010, Engelhorn/UUNT – The Outdoor Group (peerstorm), T‑30/09, EU:T:2010:298, točki 18 in 19 ter navedena sodna praksa, in z dne 2. marca 2022, Distintiva Solutions/EUIPO – Makeblock (Makeblock), T‑86/21, neobjavljena, EU:T:2022:107, točka 22 in navedena sodna praksa).

21      Iz tega sledi, da je tožba v delu, v katerem napotuje na pisanja, predložena EUIPO, nedopustna, ker splošno sklicevanje, ki ga vsebuje, ni povezano s tožbenimi razlogi in argumenti, podanimi v tej tožbi.

 Vsebinska obravnava

22      Tožeča stranka v utemeljitev tožbe v bistvu navaja dva razloga, od katerih se prvi nanaša na kršitev člena 7(1)(e)(i) Uredbe št. 40/94 v povezavi s členom 51(1)(a) iste uredbe, drugi pa na kršitev člena 7(1)(e)(ii) te uredbe v povezavi s členom 51(1)(a) navedene uredbe. Trdi, prvič, da je izpodbijana znamka sestavljena izključno iz oblike, ki izhaja iz same narave blaga, in drugič, da je ta znamka sestavljena izključno iz oblike, ki je nujna za doseg tehničnega učinka.

23      Zlasti iz člena 51(1)(a) Uredbe št. 40/94 je razvidno, da se znamka Evropske unije razglasi za nično na podlagi zahteve, vložene pri EUIPO, če je bila ta znamka registrirana v nasprotju z določbami člena 7 te uredbe.

24      V skladu s členom 7(1)(e)(i) in (ii) Uredbe št. 40/94 se kot znamka ne registrirajo znaki, sestavljeni izključno iz oblike, ki izhaja iz same narave blaga, ali iz oblike, ki je nujna za doseg tehničnega učinka.

25      Neposredni cilj prepovedi registracije oblik iz člena 7(1)(e) Uredbe št. 40/94 je preprečiti, da bi izključna in trajna pravica iz znamke lahko služila časovno neomejenemu ohranjanju drugih pravic, za katere je zakonodajalec Evropske unije želel določiti omejene roke (glej v tem smislu in po analogiji sodbi z dne 14. septembra 2010, Lego Juris/UUNT, C‑48/09 P, EU:C:2010:516, točka 45, in z dne 18. septembra 2014, Hauck, C‑205/13, EU:C:2014:2233, točki 19 in 20).

26      Za znamko Evropske unije velja domneva veljavnosti, tako da mora vlagatelj zahteve za ugotovitev ničnosti pred EUIPO navesti konkretne elemente, s katerimi se izpodbija njena veljavnost (glej v tem smislu sodbo z dne 13. septembra 2013, Fürstlich Castell’sches Domänenamt/UUNT – Castel Frères (CASTEL), T‑320/10, EU:T:2013:424, točki 27 in 28).

27      V obravnavani zadevi je tožeča stranka, da bi dokazala, da za izpodbijano znamko veljajo razlogi za ničnost iz člena 7(1)(e)(i) in (ii) Uredbe št. 40/94, pred EUIPO predložila te dokaze, ki so navedeni v točki 38 izpodbijane odločbe:

–        BDR 1: izpisek iz registra izpodbijane znamke;

–        BDR 2: pregled zgodovine in razvoja „figurice“ od leta 1975;

–        BDR 3: izvleček iz Lego Minifigure year by year – A visual History (francoska izdaja: Les figurines Lego au fil du temps (Dorling Kindersley, London, 2013);

–        BDR 4: izvleček iz Das Lego Buch (francoska izdaja: Lego, le livre) (Dorling Kindersley, München, 2020);

–        BDR 5: izvleček iz Lego Minifiguren, eine Erfolgsgeschichte von 1978 bis heute (francoska izdaja: Les figurines, 30 ans d’histoire) (Dorling Kindersley, München 2010);

–        BDR 6: patent US št. 3005282 z dne 24. oktobra 1961 za kocko Lego (Toy Building Brick);

–        BDR 7: spis britanskega patenta št. 866557 z dne 26. aprila 1961 o izboljšanju škatel za konstrukcijske igrače;

–        BDR 8: izvleček iz Lego Minifigure year by year – A visual History (Dorling Kindersley, London, 2013);

–        BDR 9: spis nemškega patenta DE 28 36 971 C2, ki se nanaša na zasnovo sestavnih elementov, ki omogočajo obračanje nog zadevne figurice.

28      Najprej je treba opozoriti, da je bila izpodbijana znamka že predmet sodbe z dne 16. junija 2015, Best‑Lock (Europe)/UUNT – Lego Juris (Oblika figurice‑igrače z izboklino) (T‑396/14, neobjavljena, EU:T:2015:379), ki je bila potrjena s sklepom z dne 14. aprila 2016, Best‑Lock (Europe)/EUIPO (C‑452/15 P, neobjavljen, EU:C:2016:270). Splošno sodišče je v tej sodbi zavrnilo zahtevo za ugotovitev ničnosti, ki je temeljila na enakih razlogih, kot so bili navedeni v tej zadevi, vendar jo je vložila druga tožeča stranka, kot je tožeča stranka v obravnavani zadevi. Ker stranki nista isti, navedena sodba torej v obravnavani zadevi ni pravnomočna.

 Prvi tožbeni razlog, kršitev člena 7(1)(e)(i) Uredbe št. 40/94

29      Tožeča stranka trdi, da je odbor za pritožbe storil napako pri presoji pri uporabi razloga za zavrnitev iz člena 7(1)(e)(i) Uredbe št. 40/94.

30      Na prvem mestu, tožeča stranka v zvezi z naravo zadevnega proizvoda trdi, da gre za „pritrdljivo konstrukcijsko figurico“, ki je združljiva z modularnim konstrukcijskim sistemom intervenientke. Odboru za pritožbe očita, da svoje presoje ni oprl na konkretni proizvod, ampak splošneje na „figurico‑igračo“, ki spada v kategorijo iger in igrač iz razreda 28.

31      Na drugem mestu, tožeča stranka glede bistvenih značilnosti izpodbijane znamke trdi, da jih je treba presojati glede na konkretno obliko te znamke. Po njenem mnenju je lahko neka značilnost bistvena v smislu sodne prakse, čeprav ni med najpomembnejšimi. Trdi, da te značilnosti ne zajemajo le glave, telesa, rok in nog, ampak tudi čepek na glavi figurice, dlani, opremljene s prijemalkami, in vbokline na zadnji strani nog in pod stopali, namenjene za sestavljanje figurice z drugimi konstrukcijskimi kockami intervenientke.

32      Na tretjem mestu, tožeča stranka v zvezi z generično funkcijo proizvoda trdi, da je dokazala, da so izpodbijana znamka in njeni posamični elementi, zlasti glava, pa tudi trup, roke in noge, z vseh vidikov zasnovani tudi tako, da so zadevna pritrdljiva konstrukcijska figurica in njeni posamični elementi, ki so ponazorjeni v navedeni znamki, medsebojno združljivi in da jih je mogoče sestaviti z drugimi pritrdljivimi konstrukcijskimi figuricami in z drugimi konstrukcijskimi kockami intervenientke. Nobena značilnost navedene znamke niti, a fortiori, nobena njena bistvena značilnost, niti izpodbijana znamka kot celota naj ne bi imela okrasnega ali domišljijskega elementa, ki bi presegal opisano funkcionalnost. Odločilni dejavnik naj bi bil, da so vse vidne značilnosti te znamke, to je oblika, dana glavi, telesu, rokam in nogam, namenjene izključno razstavljivosti, sestavljivosti ali združljivosti navedene figurice v modularnem konstrukcijskem sistemu intervenientke in da so v tem pogledu dobile funkcionalno obliko. Tako naj bi bila oblika glave v celoti zasnovana tako, da omogoča njeno neposredno sestavljivost z drugimi kockami intervenientke, enako pa naj bi veljalo za vse druge elemente navedene znamke, zlasti za trup, roke in noge.

33      Tožeča stranka zaključuje, da vsaka od tehničnih in funkcionalnih značilnosti izpodbijane znamke v zvezi s tem povzroča „generičnost“ – v smislu člena 7(1)(e)(i) Uredbe št. 40/94 – konstrukcijske figurice, ki izhaja iz same narave tega blaga. Poudarja, da vprašanje, ali ima lahko proizvod tudi alternativno obliko, v okviru te določbe ni pomembno.

34      EUIPO in intervenientka izpodbijata argumente tožeče stranke.

35      Na podlagi člena 7(1)(e)(i) Uredbe št. 40/94 se „[k]ot znamka […] ne registrirajo […] znaki, sestavljeni izključno iz […] oblike, ki izhaja iz same narave blaga“.

36      Pravilna uporaba člena 7(1)(e)(i) Uredbe št. 40/94 zahteva, da so bistvene značilnosti zadevnega znaka, in sicer njegovi najpomembnejši elementi, ustrezno opredeljene za vsak primer posebej, na podlagi celotnega vtisa, ki ga daje znak, ali na podlagi zaporedne preučitve vsakega od sestavnih elementov tega znaka (glej v tem smislu in po analogiji sodbo Hauck, C‑205/13, EU:C:2014:2233, točka 21 in navedena sodna praksa).

37      Zato se lahko, odvisno od primera in zlasti glede na težavnost znaka, opredelitev bistvenih značilnosti tridimenzionalnega znaka zaradi morebitne uporabe razloga za zavrnitev iz člena 7(1)(e)(i) Uredbe št. 40/94 opravi s preprosto vizualno analizo tega znaka ali pa mora, nasprotno, temeljiti na temeljitem preizkusu, v okviru katerega se upoštevajo elementi, ki so koristni za presojo, kot so raziskave in izvedenska mnenja (glej po analogiji sodbo z dne 14. septembra 2010, Lego Juris/UUNT, C‑48/09 P, EU:C:2010:516, točka 71).

38      Tako lahko pristojni organ opravi poglobljeni preizkus, v okviru katerega se poleg grafične predstavitve in morebitnih opisov, predloženih ob vložitvi zahteve za registracijo, upoštevajo elementi, ki so koristni za ustrezno opredelitev bistvenih značilnosti znaka (glej po analogiji sodbo z dne 6. marca 2014, Pi‑Design in drugi/Yoshida Metal Industry, od C‑337/12 P do C‑340/12 P, neobjavljena, EU:C:2014:129, točka 54).

39      Iz tega sledi, da čeprav je treba opredelitev bistvenih značilnosti zadevnega znaka načeloma začeti s preučitvijo grafične predstavitve tega znaka, se lahko pristojni organ sklicuje tudi na druge koristne informacije, ki omogočajo pravilno določitev teh značilnosti, kot je dojemanje upoštevne javnosti (glej po analogiji sodbo z dne 23. aprila 2020, Gömböc, C‑237/19, EU:C:2020:296, točke 30, 31 in 37).

40      Iz sodne prakse, navedene v točkah od 37 do 39 zgoraj, ki se nanaša na člen 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 in se po analogiji uporablja za odstavek 1(e)(i) istega člena, tako izhaja, da se lahko za opredelitev bistvenih značilnosti zadevnega znaka poleg zgolj grafične predstavitve uporabijo tudi druge informacije, kot je zaznavanje upoštevne javnosti.

41      Za analizo oblike, ki izhaja iz same narave blaga, v smislu člena 7(1)(e)(i) Uredbe št. 40/94, je treba bistvene značilnosti znaka, kolikor je mogoče, presojati glede na naravo konkretnega proizvoda, ki ga prikazuje. Take analize ni mogoče opraviti, ne da bi se, če je to ustrezno, upoštevali dodatni elementi, ki se nanašajo na naravo konkretnega proizvoda, čeprav niso vidni v grafičnem prikazu (glej po analogiji sodbi z dne 10. novembra 2016, Simba Toys/EUIPO, C‑30/15 P, EU:C:2016:849, točki 46 in 48, in z dne 23. aprila 2020, Gömböc, C‑237/19, EU:C:2020:296, točka 33).

42      Pri uporabi razloga za zavrnitev iz člena 7(1)(e)(i) Uredbe št. 40/94 je treba upoštevati, da pojem „oblika, ki izhaja iz same narave blaga“ pomeni, da je načeloma prav tako treba zavrniti registracijo oblik, katerih bistvene značilnosti so neločljivo povezane s funkcijo ali z generičnimi funkcijami tega blaga (glej po analogiji sodbo z dne 18. septembra 2014, Hauck, C‑205/13, EU:C:2014:2233, točka 25).

43      Poleg tega gre za bistvene značilnosti, ki jih bo potrošnik morda iskal pri konkurenčnih proizvodih, ker si ti proizvodi prizadevajo izpolniti enako ali podobno funkcijo (glej po analogiji sodbo z dne 18. septembra 2014, Hauck, C‑205/13, EU:C:2014:2233, točka 26).

44      Vendar člena 7(1)(e)(i) Uredbe št. 40/94 ni mogoče uporabiti, če se zahteva za registracijo kot znamke nanaša na obliko proizvoda, v kateri ima drug element, kot je okrasni ali domišljijski element, ki ni neločljivo povezan z generično funkcijo proizvoda, pomembno ali bistveno vlogo (glej v tem smislu in po analogiji sodbo Hauck, C‑205/13, EU:C:2014:2233, točka 22 in navedena sodna praksa).

45      Iz tega sledi, da razloga za zavrnitev iz člena 7(1)(e)(i) Uredbe št. 40/94 ni mogoče uporabiti, če obstaja vsaj ena bistvena značilnost oblike, ki ne izhaja iz same narave blaga, tako da izpodbijana znamka ni sestavljena „izključno“ iz oblike, ki izhaja iz same narave blaga.

46      Utemeljenost prvega tožbenega razloga je treba preučiti ob upoštevanju teh načel.

–       Določitev narave blaga

47      V zvezi z naravo zadevnega blaga je odbor za pritožbe v točkah od 41 do 44 izpodbijane odločbe navedel, da tako iz dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka, kot iz praktičnih izkušenj „nedvomno“ izhaja, da gre za figurico‑igračo Lego, in ne za pritrdljivo konstrukcijsko figurico, kot je trdila tožeča stranka. Odbor za pritožbe je menil, da čeprav je nesporno, da je figurica‑igrača Lego združljiva z modularnim konstrukcijskim sistemom intervenientke (vendar v nasprotju z Lego kocko ni nujno njegov „del“), pa je splošno znano tudi, da se je načeloma s to figurico‑igračo mogoče igrati prav tako kot s katero koli figurico‑igračo (in sicer jo držati, jo premikati, jo razstaviti, itd.), ne da bi jo bilo treba nujno povezati z navedenim modularnim konstrukcijskim sistemom. Odbor za pritožbe je torej ugotovil, da se ta zadeva nanaša na figurico‑igračo iz kategorije „igre in igrače“ iz razreda 28.

48      Tožeča stranka v okviru prvega tožbenega razloga odboru za pritožbe najprej očita, da je naravo blaga opredelil kot „figurico‑igračo“. Po mnenju tožeče stranke je jasno, da gre za „pritrdljivo konstrukcijsko figurico“, ki je združljiva z modularnim konstrukcijskim sistemom intervenientke. Tako naj bi bilo treba bistvene značilnosti izpodbijane znamke presojati glede na konkretni proizvod, ki ga predstavlja taka pritrdljiva konstrukcijska figurica. Ta presoja pa naj se ne bi mogla abstraktno omejiti na glavo, trup, roke in noge navedene figurice‑igrače.

49      Najprej je treba ugotoviti, da je zadevna figurica zlasti „figurica‑igrača“, ki jo je mogoče dojemati in uporabljati za igranje brez ovir in omejitev, neodvisno od drugih proizvodov ali igrač na splošno in, natančneje, od modularnega konstrukcijskega sistema intervenientke. Kot dokaz se je odbor za pritožbe v točki 74 izpodbijane odločbe pravilno skliceval na prilogo BDR 3, ki jo je predložila tožeča stranka in v skladu s katero je bila zadevna figurica zasnovana za sodelovanje pri „igranju vlog“ (role‑play) in „pripovedovanju zgodb“ (storytelling).

50      Na podlagi nobenega elementa iz spisa ni mogoče domnevati, da bi se lahko zadevna figurica‑igrača uporabljala samo v kombinaciji s konstrukcijskimi kockami intervenientke. Prisotnost čepka ali vboklin na tej figurici‑igrači naj v zvezi s tem ne bi mogla biti odločilna. Zato naj igralnega namena navedene figurice‑igrače ne bi bilo mogoče omejiti na namen „pritrdljive konstrukcijske figurice“.

51      Odbor za pritožbe je torej v točki 44 izpodbijane odločbe upravičeno ugotovil, da je zadevna figurica figurica‑igrača iz kategorije „igre in igrače“ iz razreda 28.

52      Ob tem je treba ugotoviti, da je zadevna figurica tudi „pritrdljiva konstrukcijska figurica“, ki je združljiva s sistemom konstrukcijskih kock intervenientke in ki spada v generično podkategorijo „igre in igrače“ iz razreda 28.

53      V obravnavani zadevi je namreč treba v nasprotju s prejšnjim postopkom za ugotovitev ničnosti, v katerem je bila izdana sodba z dne 16. junija 2015, Oblika figurice‑igrače z izboklino (T‑396/14, neobjavljena, EU:T:2015:379), na podlagi konkretne predstavitve tožeče stranke v tem postopku ugotoviti, da je mogoče na pritrdljivost zadevne figurice v okviru modularnega konstrukcijskega sistema sklepati iz izpodbijane znamke glede na njeno grafično predstavitev, pa tudi iz drugih koristnih elementov, zlasti iz seznanjenosti javnosti z modularnimi konstrukcijskimi sistemi, kakor je sistem intervenientke, kot je razvidno iz listin, ki jih je v spis vložila tožeča stranka (glej točko 27 zgoraj), kolikor jih je mogoče povezati s tožbenimi razlogi in argumenti, ki jih navaja pred Splošnim sodiščem (glej točko 21 zgoraj).

54      Iz priloge BDR 3 – ki je izvleček iz knjige Lego Minifigure year by year – A visual History (francoska izdaja: Les figurines Lego au fil du temps) – izhaja, da imajo Lego figurice „na telesih konektorje, ki so združljivi z Lego kockami in z drugimi elementi“, ter da jih je „mogoče razstaviti in kombinirati z deli drugih figuric, da se ustvari popolnoma nov lik“.

55      Poleg tega je seznanjenost javnosti z modularnimi konstrukcijskimi sistemi, kot je sistem intervenientke, splošno znano dejstvo v smislu sodne prakse, torej dejstvo, ki ga lahko pozna vsaka oseba ali ga je mogoče poznati iz splošno dostopnih virov, ne da bi se v zvezi s tem zahtevali dokazi (glej v tem smislu sodbi z dne 10. novembra 2011, LG Electronics/UUNT, C‑88/11 P, neobjavljena, EU:C:2011:727, točke od 27 do 29 in navedena sodna praksa, in z dne 24. oktobra 2018, Bayer/EUIPO – Uni‑Pharma (SALOSPIR), T‑261/17, neobjavljena, EU:T:2018:710, točka 42 in navedena sodna praksa). Sodišče je tako razsodilo, da ni treba dokazati točnosti splošno znanih dejstev in da poleg tega ugotovitev Splošnega sodišča, ali so zadevna dejstva splošno znana ali ne, pomeni presojo dejstev (glej v tem smislu sodbo z dne 17. septembra 2020, EUIPO/Messi Cuccittini, C‑449/18 P in C‑474/18 P, neobjavljena, EU:C:2020:722, točka 57 in navedena sodna praksa).

56      Iz možnosti zadevno figurico sestaviti oziroma razstaviti in iz njene združljivosti s konstrukcijskimi kockami intervenientke je tako razvidno, da ta figurica spada tudi v kategorijo „pritrdljivih konstrukcijskih figuric“. V nasprotju s tem, kar trdi intervenientka, ta kategorija ni konkretno omejena na zadevno figurico, ampak lahko vsebuje tudi številne druge figurice.

57      Odbor za pritožbe je torej v točki 43 izpodbijane odločbe napačno navedel, da možnost igranja s figurico‑igračo iz postopka v glavni stvari, ne da bi jo bilo treba nujno uporabljati skupaj z modularnim konstrukcijskim sistemom intervenientke, lahko prepreči opredelitev te figurice za pritrdljivo konstrukcijsko figurico. Možnost uporabe zadevne figurice za igranje neodvisno od modularnega konstrukcijskega sistema intervenientke namreč ne pomeni značilnost oblike, dane izpodbijani znamki, in ne vpliva na njeno naravo pritrdljive konstrukcijske figurice.

58      Odbor za pritožbe je v točki 48 izpodbijane odločbe prav tako napačno ugotovil, da izpodbijana znamka glede na svojo grafično predstavitev ne prikazuje jasno in nedvoumno „pritrdljive konstrukcijske figurice“.  Na podlagi navedb tožeče stranke in dokazov, ki jih je predložila, upoštevajoč to, da javnost pozna modularni konstrukcijski sistem intervenientke, je namreč mogoče razumeti, da ima zadevna oblika generične funkcije pritrdljive konstrukcijske figurice. Za tako razumevanje te oblike ni treba upoštevati dodatnih značilnosti, ki niso del navedene znamke.

59      Iz tega sledi, da je odbor za pritožbe v točkah od 41 do 44 izpodbijane odločbe storil napako pri presoji s tem, da je ugotovil zgolj, da ima proizvod, ki ga predstavlja izpodbijana znamka, le naravo „figurice‑igrače“, ni pa ugotovil, da ima tudi naravo „pritrdljive konstrukcijske figurice“.

60      V zvezi s tem je treba ugotoviti, da ima zadevni proizvod dvojno naravo, tako naravo „figurice‑igrače“ s človeškimi lastnostmi, kot je odločil odbor za pritožbe po sodbi z dne 16. junija 2015, Oblika figurice‑igrače z izboklino (T‑396/14, neobjavljena, EU:T:2015:379), kot tudi naravo „pritrdljive konstrukcijske figurice“, ki ima tehnični učinek pritrdljivosti in modularnosti v okviru konstrukcijskega sistema intervenientke, kot tožeča stranka večkrat trdi. Zato je ta proizvod sestavljen iz „pritrdljive figurice‑igrače“, ki ima dva namena, in sicer namen igranja, ki je netehnične narave, in namen omogočanja sestavljanja oziroma kombiniranja, ki je tehnične narave.

61      Ugotoviti je torej treba, da čeprav je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da zadevni proizvod spada v kategorijo figuric‑igrač, pa je, nasprotno, storil napako pri presoji s tem, da ni ugotovil, da navedeni proizvod spada tudi v kategorijo pritrdljivih konstrukcijskih figuric.

–       Določitev bistvenih značilnosti znaka

62      Glede bistvenih značilnosti izpodbijane znamke je odbor za pritožbe v točkah od 45 do 47 izpodbijane odločbe ugotovil, da je ta znamka tridimenzionalni znak v obliki figurice‑igrače oziroma figurice v obliki človeka in da je torej podobna človeku. Opirajoč se na sodbo z dne 16. junija 2015, Oblika figurice‑igrače z izboklino (T‑396/14, neobjavljena, EU:T:2015:379, točki 30 in 32), je ugotovil, da glede na njen grafični prikaz in dejstvo, da ima obliko figurice s človeškim videzom, glava, telo, roke in noge, ki so nujne za to, da se ji tak videz lahko pripiše, pomenijo bistvene značilnosti navedene znamke. Po mnenju odbora za pritožbe pa niti glede na celotni vtis, ki ga daje izpodbijana znamka, niti glede na rezultat analize njenih sestavnih delov ni mogoče šteti, da so zadevna grafična predstavitev rok figurice‑igrače, čepek na njeni glavi in vbokline pod njenimi stopali in na zadnjem delu njenih nog najpomembnejši pri tej znamki, in torej ne pomenijo bistvene značilnosti zadevne oblike.

63      Odbor za pritožbe je v točkah od 48 do 50 izpodbijane odločbe ugotovil, da izpodbijana znamka ni jasno in nedvoumno upodabljala „pritrdljive konstrukcijske figurice“, kot zatrjuje tožeča stranka, ampak da je iz grafičnega prikaza, celotnega vtisa, ki ga ustvarja ta znamka, in analize njenih elementov jasno razvidno, da gre za obliko figurice‑igrače, ki upodablja človeka. Po njegovem mnenju niti iz celotnega vtisa niti iz preučitve elementov zadevnega znaka nedvomno ne izhaja, da so bistvene ali najpomembnejše značilnosti navedenega znaka razstavljivost, sestavljivost ali združljivost navedene figurice, kot je trdila tožeča stranka. Argument te stranke po mnenju odbora za pritožbe privede do tega, da se obliki spornega znaka dodajo dodatni elementi, ki jih dejansko nima, tak arbitrarni dodatek pa naj bi bil nezakonit. Odbor za pritožbe je dodal, da je sicer res mogoče, da je figurica‑igrača Lego razstavljiva in združljiva z modularnim konstrukcijskim sistemom intervenientke, vendar ni bilo dokazano, da so bile te značilnosti v obravnavani zadevi najpomembnejše, da bi jih bilo mogoče opredeliti za bistvene značilnosti spornega znaka. Po njegovem mnenju razstavljivost, sestavljivost ali združljivost niso bistvenega pomena za funkcijo figurice‑igrače Lego kot take, torej kot figurice‑igrače v obliki človeka, s katero se je bilo mogoče igrati neodvisno od teh značilnosti.

64      Odbor za pritožbe je v točki 51 izpodbijane odločbe ugotovil, da izpodbijana znamka prikazuje majhno figurico‑igračo, ki upodablja lik s posebno konfiguracijo, vendar ni sestavljena „izključno iz generičnih značilnosti v zvezi z igrami ali igračami“. Menil je, da se ta znamka bolj nanaša na obliko proizvodov (figurica‑igrača), za katero so bili pomembni ali bistveni drugi okrasni in domišljijski elementi, ki niso imeli „tipične generične funkcije tega proizvoda“. V obravnavani zadevi so bili ti elementi tisti, ki jih je tožeča stranka sama podrobno opredelila, in sicer:

–        valjasta glava s čepkom na sredini (z očmi in usti; brez nosa in ušes);

–        kratek pravokoten vrat;

–        trapezoiden trup, ki ima, gledano od spredaj, naklon proti desni in levi strani;

–        roke, ki so rahlo pokrčene v komolcu in ki se končajo z dlanmi v obliki prijemalk;

–        noge z izboklinami na stopalih in dvema okroglima vboklinama na zadnji strani, in

–        to, da so noge in trup sorazmerno skoraj enako dolgi.

65      Tožeča stranka trdi, da bistvene značilnosti zadevne figurice ne zajemajo le glave, trupa, rok in nog, temveč tudi čepek na glavi figurice, roke s prijemalkami in izbokline na zadnji strani nog in pod stopali, namenjene sestavljanju z drugimi konstrukcijskimi kockami intervenientke.

66      Najprej je treba navesti, da je treba v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, izraz „bistvene značilnosti“ razumeti tako, da se nanaša na najpomembnejše elemente znaka (sodbi z dne 14. septembra 2010, Lego Juris/UUNT, C‑48/09 P, EU:C:2010:516, točka 69, in z dne 30. marca 2022, Établissement Amra/EUIPO – eXpresio, estudio creativo (Oblika škornja, ki se odbija), T‑264/21, neobjavljena, EU:T:2022:193, točka 33).

67      V skladu z ustaljeno sodno prakso pravilna uporaba člena 7(1)(e)(i) Uredbe št. 40/94 zahteva, da so bistvene značilnosti zadevnega znaka, in sicer njegovi najpomembnejši elementi, ustrezno opredeljene za vsak primer posebej, na podlagi celotnega vtisa, ki ga daje ta znak, ali na podlagi zaporednega preizkusa vsakega od njegovih sestavnih elementov (glej točko 21 zgoraj).

68      Poleg tega iz novejše sodne prakse v zvezi s členom 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94, ki se po analogiji, mutatis mutandis, uporablja za odstavek 1(e)(i) istega člena, izhaja, da se lahko za opredelitev bistvenih značilnosti zadevnega znaka poleg grafične predstavitve uporabijo tudi druge informacije, kot je dojemanje upoštevne javnosti (glej točko 21 zgoraj).

69      V obravnavani zadevi je odbor za pritožbe v točki 46 izpodbijane odločbe sicer res pravilno ugotovil, da so bistvene značilnosti zadevne figurice‑igrače značilnosti, ki ji dajejo človeški videz, in sicer glava, trup, roke in noge.

70      V zvezi s tem je treba poudariti, da je odbor za pritožbe v točki 51 izpodbijane odločbe prav tako pravilno kot bistvene upošteval tudi okrasne in domišljijske elemente zadevne figurice, in sicer valjasto obliko glave, kratko in pravokotno obliko vratu ter trapezoidno obliko trupa. Dizajn pravokotnih in kompaktnih oblik ter splošna razmerja so tudi pomembni grafični elementi te figurice.

71      Vendar je odbor za pritožbe na podlagi grafičnega prikaza izpodbijane znamke v obliki figurice‑igrače s človeškim videzom napačno omejil bistvene značilnosti te znamke na značilnosti, navedene v točkah 69 in 70 zgoraj, in je v bistvu ugotovil, da čepek na glavi te figurice‑igrače, prijemalke na dlaneh ter vbokline pod stopali in na zadnji strani njenih nog, na katerih funkcijo ni mogoče sklepati iz navedene znamke, ne prispevajo h generični funkciji figurice‑igrače, ki ima zgolj človeški videz in je namenjena sodelovanju pri igranju vlog in pripovedovanja zgodb, tako da ti elementi niso mogli spadati med bistvene značilnosti navedene figurice‑igrače.

72      Bistvene značilnosti, ki izhajajo iz čepka na glavi, prijemalk na dlaneh ter vboklin pod stopali in na zadnji strani nog zadevne figurice, je namreč mogoče razbrati iz izpodbijane znamke glede na njeno grafično predstavitev, pa tudi iz drugih podatkovnih elementov, zlasti tega, da javnost pozna modularni konstrukcijski sistem intervenientke, kot izhaja iz listin, ki jih je v spis vložila tožeča stranka (glej točke 27, 53 in 54 zgoraj), kolikor jih je mogoče povezati s tožbenimi razlogi in argumenti, ki jih navaja pred Splošnim sodiščem (glej točko 21 zgoraj), in ki je tudi splošno znano dejstvo (glej točko 21 zgoraj).

73      Tako je treba ugotoviti, da so čepek na glavi, prijemalke na rokah ter vbokline pod stopalih in na zadnji strani nog zadevne figurice bistvene značilnosti izpodbijane znamke glede na njeno naravo „pritrdljive konstrukcijske figurice“. Ti elementi so pomembni za združljivost te figurice in njeno sestavljivost z drugimi proizvodi.

74      Odbor za pritožbe je torej v točkah od 45 do 52 izpodbijane odločbe storil napako pri presoji s tem, da je ugotovil zgolj, da se za bistvene štejejo „netehnične“ značilnosti, ki zadevni figurici dajejo človeški videz, in sicer glava, trup, roke in noge, ter torej za bistvene značilnosti ni štel „tehničnih“ značilnosti izpodbijane znamke, zasnovane kot pritrdljive konstrukcijske figurice, in sicer čepka na glavi, prijemalk na dlaneh ter vboklin na zadnji strani njenih nog in pod stopali.

75      Posledično je odbor za pritožbe pri ugotavljanju bistvenih značilnosti izpodbijane znamke napačno upošteval le grafični prikaz te znamke in je zanemaril druge koristne elemente, ki se nanašajo na naravo konkretnega proizvoda, zlasti to, da javnost pozna modularni konstrukcijski sistem intervenientke.

76      Odbor za pritožbe je v točki 49 izpodbijane odločbe prav tako napačno ugotovil, da bi argumentacija tožeče stranke privedla do tega, da bi se obliki spornega znaka dodali dodatni elementi, ki jih dejansko nima, in da bi bil tak arbitraren dodatek nezakonit. Čepek na glavi, prijemalke na dlaneh ter vbokline na zadnji strani nog in pod stopali zadevne figurice so namreč očitno značilnosti, ki pripadajo tej figurici, dojemani ne le na podlagi njenega grafičnega prikaza, ampak tudi na podlagi drugih koristnih elementov, kot je to, da javnost pozna modularni konstrukcijski sistem intervenientke. Te značilnosti torej nikakor ne pomenijo „arbitrarnega dodatka“ elementov, ki ne bi bili njegovi sestavni deli, konkretnemu proizvodu.

77      Skleniti je treba, da čeprav je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da so bile značilnosti, navedene v točki 51 izpodbijane odločbe, bistvene značilnosti izpodbijane znamke, pa je storil napako pri presoji s tem, da dodatnih značilnosti, ki jih je navedla tožeča stranka, in sicer čepka na glavi, prijemalk na dlaneh ter vboklin na zadnji strani njenih nog in pod stopali, ni štel za bistvene.

–       Vprašanje oblike, ki izhaja iz same narave blaga

78      Odbor za pritožbe je v točkah od 51 do 54 izpodbijane odločbe opredelil dekorativne in domišljijske elemente, naštete v točki 64 zgoraj, in ugotovil, da je bila kombinacija teh elementov zasnovana tako, da zadevni figurici‑igrači daje izviren ali domišljijski videz pri celotnem vtisu, ki ga ustvarja. Prav tako je ugotovil, da figurica‑igrača torej pomeni vrsto proizvoda, za katero načeloma obstaja široka svoboda oblikovanja. Menil je, da bi lahko bila figurica‑igrača oziroma figurica iz razreda 28 zasnovana tako, da bi konkretno imela kakršno koli obliko, ki se razlikuje od specifične oblike spornega znaka, in bi jo bilo mogoče spremeniti in konfigurirati s kar največjo ustvarjalnostjo. Na primer, po izbiri oblikovalca bi bile lahko noge konfigurirane z drugo zaobljeno obliko, kot je registrirana pravokotna oblika, trup pa bi lahko imel drugačno obliko, pravokotno ali zaobljeno, namesto konkretno registrirane trapezoidne oblike. Čeprav bi figurica‑igrača ali figurica, ki ima človeško obliko, gotovo morala imeti glavo, telo, dve roki in dve nogi, ki ji dajejo človeški videz, bi lahko konkretno te bistvene značilnosti dejansko imele kakršno koli obliko.

79      Odbor za pritožbe je v točkah 55 in 56 izpodbijane odločbe ugotovil, da se taka svoboda oblikovanja ne uporablja le za zadevne proizvode iz razreda 28, ampak mutatis mutandis tudi za druge zadevne proizvode iz razredov 9 in 25 (za katere tožeča stranka ni navedla vsebinskih pojasnil), če so bili proizvedeni v obliki figurice‑igrače ali figurice v človeški obliki, in a fortiori, če so bili zasnovani v kateri koli drugi obliki. Po mnenju odbora za pritožbe iz pojasnil tožeče stranke prav tako ni jasno razvidno, da je sporni znak sestavljen „izključno“ iz oblike, ki izhaja iz same narave blaga, in da iz teh pojasnil tudi ne izhajajo jasno razlogi, iz katerih so bili zadevni proizvodi „nujno“ zasnovani v obliki registrirane figurice‑igrače. Poleg tega naj tožeča stranka ne bi dokazala, da oblika navedenih proizvodov vsebuje elemente, ki so določeni z njihovo naravo, izpodbijani znak kot celota pa nima take neizogibne oblike, ki nujno ustreza kategoriji teh proizvodov.

80      Odbor za pritožbe je v točkah od 57 do 59 izpodbijane odločbe ugotovil, da zgolj dejstvo, da konkretna figurica predstavlja človeka, ne more zadostovati za zavrnitev možnosti varstva izpodbijane znamke v skladu s členom 7(1)(e)(i) Uredbe št. 40/94, saj bi se sicer področje varstva, ki ga zagotavlja ta določba, „brezmejno razširilo“ od trenutka, ko bi imela navedena znamka izvirno naravno obliko, kot je v obravnavani zadevi človeško telo. Po njegovem mnenju sporni znak ne predstavlja zgolj oblike zadevnih proizvodov iz razredov 9, 25 ali 28, katerih bistvene značilnosti naj bi bile neločljivo povezane z generičnimi funkcijami teh proizvodov. Odbor za pritožbe je sklenil, da pogoji iz navedenega člena niso bili izpolnjeni.

81      Tožeča stranka v bistvu trdi, da so vse vidne značilnosti zadevne figurice (zlasti glava, trup, roke in noge), bistvene ali ne, v vseh pogledih zasnovane tako, da zagotavljajo generično funkcijo proizvoda, ki se lahko pritrdi na konstrukcijske kocke ali druge figurice intervenientke.

82      Opozoriti je treba, da se načeloma ne smejo registrirati oblike, katerih vse bistvene značilnosti so neločljivo povezane s funkcijo ali z generičnimi funkcijami proizvoda (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne 18. septembra 2014, Hauck, C‑205/13, EU:C:2014:2233, točka 25).

83      Prav tako je treba poudariti, da v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 44 zgoraj, člena 7(1)(e)(i) Uredbe št. 40/94 ni mogoče uporabiti, kadar se izpodbijana znamka nanaša na obliko proizvoda, v kateri ima pomembno ali bistveno vlogo drug okrasni ali domišljijski element, ki ni neločljivo povezan z generično funkcijo proizvoda (glej v tem smislu in po analogiji sodbo Hauck, C‑205/13, EU:C:2014:2233, točka 22 in navedena sodna praksa).

84      Tako člena 7(1)(e)(i) Uredbe št. 40/94 ni mogoče uporabiti, če izpodbijana znamka predstavlja obliko proizvoda, ki ima vsaj eno bistveno značilnost, ki ni neločljivo povezana z generično funkcijo tega proizvoda, ali povedano drugače, kadar obstaja vsaj ena bistvena značilnost oblike, ki je ne zahteva sama narava proizvoda, tako da izpodbijana znamka ni sestavljena „izključno“ iz oblike, ki izhaja iz same narave blaga (glej točko 21 zgoraj).

85      V obravnavani zadevi je zadevna oblika tako primerna za varstvo kot znamka Evropske unije, če vsaj ena od njenih bistvenih značilnosti ni neločljivo povezana z generično funkcijo figurice‑igrače ali generično funkcijo pritrdljive konstrukcijske figurice.

86      Ugotoviti pa je treba, da valjasta ali „sodasta“ oblika glave zadevne figurice ni neločljivo povezana niti z generično funkcijo figurice‑igrače niti z generično funkcijo pritrdljive konstrukcijske figurice. Enako velja za kratko in pravokotno obliko vratu in trapezoidno, ploščato in oglato obliko trupa, pa tudi za posebno obliko rok z dlanmi in nog s stopali.

87      Konkretna zasnova teh bistvenih značilnosti zadevne oblike je torej zgolj možen izraz konkretne uporabe generične funkcije figurice‑igrače ali pritrdljive konstrukcijske figurice.

88      Tako okrasne in domišljijske značilnosti, navedene v točki 51 izpodbijane odločbe (glej točki 64 in 78 zgoraj) in naštete v točki 86 zgoraj, izhajajo iz svobode oblikovalca figurice‑igrače in pritrdljive konstrukcijske figurice. Čeprav je prisotnost človeških značilnosti in možnosti sestavljanja v bistvu posledica dvojne narave izdelka, pa obstaja široka svoboda glede konfiguracije teh elementov. Glede na to široko svobodo snovanja pritrdljivih konstrukcijskih figuric‑igrač, imajo lahko navedene značilnosti poleg oblike sporne znamke številne druge oblike.

89      Odbor za pritožbe je torej v točki 53 izpodbijane odločbe pravilno ugotovil, da je te bistvene značilnosti glede na njihovo okrasno in domišljijsko naravo mogoče spremeniti in konfigurirati z načeloma „široko svobodo snovanja“.

90      V zvezi s tem trditev tožeče stranke, da „nobena značilnost izpodbijane znamke niti, a fortiori, nobena njena bistvena značilnost niti izpodbijana znamka v celoti nima okrasnega ali domišljijskega elementa, ki bi presegal opisano funkcionalnost“, ni utemeljena in jo je treba zavrniti. Bistvene značilnosti, naštete v točki 86 zgoraj, so namreč taki elementi.

91      Iz tega sledi, da tožeča stranka, ki nosi dokazno breme v tem postopku za ugotovitev ničnosti (glej točko 26 zgoraj), ni ovrgla ugotovitve, da vsaj ena bistvena značilnost zadevnega proizvoda ni neločljivo povezana z njegovo generično funkcijo figurice‑igrače ali pritrdljive konstrukcijske figurice.

92      Glede na načela, navedena v točkah 83 in 84 zgoraj, ta ugotovitev zadostuje za zavrnitev uporabe člena 7(1)(e)(i) Uredbe št. 40/94.

93      Ugotoviti je treba, da je odbor za pritožbe kljub napakam pri presoji, ugotovljenim v točkah 59 in 74 zgoraj, ki glede na zgoraj navedeno ne vplivajo na zakonitost izpodbijane odločbe, upravičeno potrdil primernost izpodbijane znamke za registracijo glede na člen 7(1)(e)(i) Uredbe št. 40/94.

94      Prvi tožbeni razlog je torej treba zavrniti kot neutemeljen.

 Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94

95      Tožeča stranka trdi, da je odbor za pritožbe storil napako pri presoji pri uporabi razloga za zavrnitev iz člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94.

96      Na prvem mestu, tožeča stranka v zvezi s funkcijo zadevnega proizvoda in njegovimi bistvenimi značilnostmi trdi, da teh značilnosti ni treba presojati abstraktno, temveč glede na to, kako so konkretno vključene v prikaz izpodbijane znamke. Po njenem mnenju to, da se lahko pritrdljiva konstrukcijska figurica teoretično uporablja tudi kot figurica‑igrača neodvisno od modularnega konstrukcijskega sistema intervenientke, ni značilnost oblike, ki je dana navedeni znamki, in ji predvsem ne odvzema narave pritrdljive konstrukcijske figurice. Poleg tega trdi, da v skladu z novejšo sodno prakso presoja tehnične funkcije ne more temeljiti le na grafičnem prikazu zadevne znamke.

97      Na drugem mestu, tožeča stranka v zvezi s funkcionalnostjo bistvenih značilnosti izpodbijane znamke odboru za pritožbe očita, da se v točkah od 78 do 80 izpodbijane odločbe „nikakor ni ukvarjal“ z elementi, ki jih je predstavila. Trdi, da je tehnični učinek pritrdljive konstrukcijske figurice, ki je upodobljena v navedeni znamki in v njenih elementih, njena sestavljivost in njena modularnost v okviru konstrukcijskega sistema intervenientke. Ta pritrdljiva konstrukcijska figurica in njeni različni elementi naj bi bili v vseh pogledih zasnovani tako, da jih je mogoče sestaviti in kombinirati z drugimi pritrdljivimi konstrukcijskimi figuricami in drugimi konstrukcijskimi kockami intervenientke. Številne konstrukcijske variante naj bi bile možne le za konkretno obliko pritrdljive konstrukcijske figurice, prikazane v navedeni znamki. Namen vseh značilnosti izpodbijane znamke naj bi bil izključno zagotoviti sestavljivost in modularnost te znamke in njenih elementov v okviru modularnega konstrukcijskega sistema intervenientke. Ne le čepek na glavi, dlani s prijemalkami in vbokline pod stopali in na zadnji strani nog, ampak tudi, natančneje, velikost in dimenzije glave ter njena valjasta oblika, ploščata in oglata obliko trupa ter rahlo poševni stranici tega trupa, rahlo ukrivljeni roki, zapestji, dlani s prijemalkami in vrtljivi nogi, katerih dolžina naj bi figurici omogočala, da sedi na štirih čepkih, naj bi bili prav tako izključno namenjeni temu, da se omogoči pritrdljivost figurice, prikazane v tej znamki. Enako naj bi veljalo za celotno navedeno figurico, katere razmerja in višina, ki natančno ustreza višini štirih konstrukcijskih kock intervenientke, naj bi bili namenjeni izključno temu, da se omogoči njena sestavljivost s takimi kockami. Združljivost pritrdljivih konstrukcijskih figuric naj bi bila onemogočena ali omejena, če bi bile te v različnih oblikah. Odbor za pritožbe naj ne bi bil zmožen navesti, katere domnevno bistvene značilnosti navedene znamke naj bi bile domišljijske in naj ne bi bile izključno povezane z njihovo tehnično funkcijo. Po navedbah tožeče stranke iz tega sledi, da je oblika izpodbijane znamke in njenih elementov „izključno“ namenjena dosegu tehničnega učinka v smislu člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94. Obstoj drugih oblik, ki omogočajo dosego enakega tehničnega učinka, naj ne bi bil pomemben in naj ne bi mogel izključiti uporabe navedenega člena.

98      Nazadnje, tožeča stranka meni, da je analiza odbora za pritožbe v točki 79 izpodbijane odločbe, v skladu s katero izpodbijana znamka „nima linij ali oblike, ki bi jasno in nedvoumno kazali na njeno sestavljivost in modularnost v okviru konstrukcijskega sistema“ intervenientke, nerazumljiva. V zvezi s tem naj bi se odbor za pritožbe znova oddaljil od sedanje sodne prakse, v skladu s katero naj za določitev tehničnega učinka značilnosti znamke ne bi bilo več sprejemljivo, da je omejena le na registracijo te znamke in njen zunanji izgled. Tožeča stranka naj bi s slikami podrobno dokazala, da ima izpodbijana znamka poleg grafične predstavljivosti tudi funkcije, opisane v zahtevi za ugotovitev ničnosti.

99      EUIPO in intervenientka izpodbijata argumente tožeče stranke.

100    V skladu s členom 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 se „[k]ot znamka […] ne registrirajo […] znaki, sestavljeni izključno iz […] oblike blaga, ki je nujna za doseg tehničnega učinka“.

101    Splošni interes, ki ga varuje člen 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94, je preprečiti, da bi pravo znamk pripeljalo do tega, da bi bil nekemu podjetju podeljen monopol nad tehničnimi rešitvami ali uporabnimi značilnostmi nekega proizvoda (sodba z dne 14. septembra 2010, Lego Juris/UUNT, C‑48/09 P, EU:C:2010:516, točka 43).

102    Pravilna uporaba člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 zahteva, da so bistvene značilnosti zadevnega tridimenzionalnega znaka ustrezno opredeljene. Izraz „bistvene značilnosti“ je treba razumeti tako, da se nanaša na najpomembnejše elemente znaka (sodba z dne 14. septembra 2010, Lego Juris/UUNT, C‑48/09 P, EU:C:2010:516, točki 68 in 69).

103    Bistvene značilnosti znaka je treba opredeliti za vsak primer posebej, brez kakršne koli sistematične hierarhije med različnimi vrstami elementov, ki jih znak lahko vsebuje. Ta opredelitev se lahko opravi bodisi neposredno na podlagi celotnega vtisa, ki ga daje znak, bodisi tako, da se najprej opravi preizkus vsakega izmed sestavnih elementov znaka posebej (glej v tem smislu sodbo z dne 14. septembra 2010, Lego Juris/UUNT, C‑48/09 P, EU:C:2010:516, točka 70).

104    Zato je mogoče bistvene značilnosti tridimenzionalnega znaka, z obzirom na posamezni primer in zlasti glede na njegovo težavnost, opredeliti bodisi s preprosto vizualno analizo navedenega znaka bodisi, nasprotno, temelječ na poglobljenem preizkusu, v okviru katerega se upoštevajo elementi, ki so koristni za presojo, kot so raziskave in izvedenska mnenja, ali pa podatki v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, ki so bile predhodno podeljene v zvezi z zadevnim proizvodom (sodbi z dne 14. septembra 2010, Lego Juris/UUNT, C‑48/09 P, EU:C:2010:516, točka 71, in z dne 24. oktobra 2019, Rubik’s Brand/EUIPO – Simba Toys (Oblika kocke z mrežasto strukturo ploskev), T‑601/17, neobjavljena, EU:T:2019:765, točka 49).

105    Tako lahko pristojni organ opravi poglobljen preizkus, v okviru katerega se poleg grafičnega prikaza in morebitnih opisov, predloženih ob vložitvi zahteve za registracijo, upoštevajo elementi, ki so koristni za ustrezno opredelitev bistvenih značilnosti znaka (sodba z dne 6. marca 2014, Pi-Design in drugi/Yoshida Metal Industry, od C‑337/12 P do C‑340/12 P, neobjavljena, EU:C:2014:129, točka 54).

106    Iz tega sledi, da čeprav se mora opredelitev bistvenih značilnosti zadevnega znaka sicer načeloma začeti s preučitvijo grafičnega prikaza tega znaka, pa se lahko pristojni organ sklicuje tudi na druge koristne informacije, ki omogočajo pravilno določitev teh značilnosti, kot je dojemanje upoštevne javnosti (sodba z dne 23. aprila 2020, Gömböc, C‑237/19, EU:C:2020:296, točke 30, 31 in 37).

107    Iz sodne prakse, navedene v točkah od 104 do 106 zgoraj, tako izhaja, da se lahko za opredelitev bistvenih značilnosti zadevnega znaka poleg grafičnega prikaza uporabijo tudi druge informacije, kot je dojemanje upoštevne javnosti.

108    Niti razlikovalni učinek elementov znaka niti razlikovalni učinek, pridobljen z uporabo znaka, nista upoštevna za določitev njegovih bistvenih značilnosti v smislu člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 (sodba z dne 24. septembra 2019, Roxtec/EUIPO) – Wallmax (Upodobitev črnega kvadrata, ki vsebuje sedem modrih koncentričnih krogov), T‑261/18, EU:T:2019:674, točka 64).

109    Določitev bistvenih značilnosti zadevne oblike se v okviru člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 opravi s točnim namenom, in sicer, da se omogoči preizkus funkcionalnosti navedene oblike (sodba z dne 30. marca 2022, Oblika škornja, ki se odbijaT‑264/21, neobjavljena, EU:T:2022:193, točka 41).

110    Ko so bistvene značilnosti znaka opredeljene, mora EUIPO še preveriti, ali te značilnosti ustrezajo tehnični funkciji zadevnega proizvoda (sodba z dne 14. septembra 2010, Lego Juris/UUNT, C‑48/09 P, EU:C:2010:516, točka 72) ali, natančneje, tehnični funkciji tega proizvoda (glej sodbo z dne 23. aprila 2020, Gömböc, C‑237/19, EU:C:2020:296, točka 28 in navedena sodna praksa).

111    Za analizo funkcionalnosti znaka v smislu člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 je treba bistvene značilnosti oblike, ki je nujna za doseg tehničnega učinka, kolikor je mogoče, presojati glede na tehnično funkcijo konkretnega proizvoda, ki ga prikazuje. Take analize ni mogoče opraviti, ne da se upoštevajo, kadar je to potrebno, dodatni elementi, ki se nanašajo na funkcijo konkretnega proizvoda, čeprav niso vidni v prikazu (sodba z dne 10. novembra 2016, Simba Toys/EUIPO, C‑30/15 P, EU:C:2016:849, točki 46 in 48).

112    Tako sodišče Unije pri analizi funkcionalnosti znaka v smislu člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 ni vezano le na vidne funkcije, ki izhajajo iz grafične predstavitve znamke, ampak mora upoštevati tudi druge elemente, ki izhajajo iz konkretnega proizvoda, kot je mehanizem rotacije v primeru „Rubikove kocke“ (glej v tem smislu sodbo z dne 24. oktobra 2019, Oblika kocke z mrežasto strukturo ploskev, T‑601/17, neobjavljena, EU:T:2019:765, točki 85 in 86), spodnja površina kocke v primeru „Lego kocke“ (sodba z dne 12. novembra 2008, Lego Juris/UUNT). – Mega Brands (rdeča Lego kocka), T‑270/06, EU:T:2008:483, točka 78) in, kar zadeva obliž, njegov način delovanja (sodba z dne 31. januarja 2018, Novartis/EUIPO – SK Chemicals (Upodobitev obliža), T‑44/16, neobjavljena, EU:T:2018:48, točka 37). Vendar sodišče Unije obliki konkretnega proizvoda ne sme dodati elementov, ki je ne sestavljajo (sodba z dne 3. junija 2021, Yokohama Rubber in EUIPO/Pirelli Tyre, C‑818/18 P in C‑6/19 P, neobjavljena, EU:C:2021:431, točke od 62 do 66).

113    Čeprav je informacije, ki niso razvidne iz grafičnega prikaza znaka, mogoče upoštevati pri ugotavljanju, ali te značilnosti ustrezajo tehnični funkciji zadevnega proizvoda, pa morajo te informacije izhajati iz objektivnih in zanesljivih virov in ne morejo vključevati dojemanja upoštevne javnosti (sodba z dne 23. aprila 2020, Gömböc, C‑237/19, EU:C:2020:296, točka 37).

114    Pogoj, da registracije oblike blaga kot znamke Evropske unije ni mogoče zavrniti na podlagi člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94, razen če je „nujna“ za doseg želenega tehničnega učinka, ne pomeni, da mora biti zadevna oblika edina, s katero je mogoče doseči tak tehnični učinek (sodba z dne 14. septembra 2010, Lego Juris/UUNT, C‑48/09 P, EU:C:2010:516, točka 53).

115    Obstoj drugih oblik, ki omogočajo dosego enakega tehničnega učinka, ne pomeni, kar zadeva uporabo člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94, okoliščine, na podlagi katere je mogoče izključiti razlog za zavrnitev registracije (glej sodbo z dne 14. septembra 2010, Lego Juris/UUNT, C‑48/09 P, EU:C:2010:516, točki 58 in 83 ter navedena sodna praksa).

116    Povedano drugače, člen 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 nasprotuje registraciji vsake oblike, ki je v bistvenih značilnostih sestavljena izključno iz oblike blaga, ki je tehnično kavzalna in zadostuje za doseg želenega tehničnega učinka, čeprav je ta mogoče doseči z drugimi oblikami, ki uporabljajo isto ali drugo tehnično rešitev (sodba z dne 12. novembra 2008, rdeča Lego kocka, T‑270/06, EU:T:2008:483, točka 43).

117    V okviru preizkusa funkcionalnosti znaka, sestavljenega iz oblike proizvoda, je treba, potem ko so bile opredeljene bistvene značilnosti znaka, zgolj presoditi, ali te značilnosti ustrezajo tehnični funkciji zadevnega proizvoda. Ta preizkus je treba očitno opraviti z analizo znaka, za katerega je bila vložena prijava za registracijo kot znamke ali ki se izpodbija, in ne znakov, ki so sestavljeni iz drugih oblik proizvoda. Tehnično funkcionalnost značilnosti oblike je mogoče presojati zlasti ob upoštevanju dokumentacije v zvezi s prejšnjimi patenti, ki opisujejo funkcionalne elemente zadevne oblike (sodba z dne 14. septembra 2010, Lego Juris/UUNT, C‑48/09 P, EU:C:2010:516, točki 84 in 85).

118    Zavrne se registracija zgolj oblik blaga, pri katerih gre le za tehnično rešitev in katerih registracija kot znamke bi torej druga podjetja resnično ovirala pri uporabi te tehnične rešitve (sodbe z dne 14. septembra 2010, Lego Juris/UUNT, C‑48/09 P, EU:C:2010:516, točka 48; z dne 19. septembra 2012, Reddig/UUNT – Morleys (Ročaj za nož), T‑164/11, neobjavljena, EU:T:2012:443, točka 24, in z dne 24. oktobra 2019, Oblika kocke z mrežasto strukturo ploskev, T‑601/17, neobjavljena, EU:T:2019:765, točka 45). Registracija oblike blaga, ki je izključno funkcionalna, kot znamke bi lahko imetniku te znamke omogočila, da drugim podjetjem prepove ne le uporabo iste oblike, ampak tudi uporabo podobnih oblik (sodbe z dne 14. septembra 2010, Lego Juris/UUNT, C‑48/09 P, EU:C:2010:516, točka 56; z dne 19. septembra 2012, Ročaj za nož, T‑164/11, neobjavljena, EU:T:2012:443, točka 22, in z dne 24. oktobra 2019, Oblika kocke z mrežasto strukturo ploskev, T‑601/17, neobjavljena, EU:T:2019:765, točka 46).

119    Prisotnost enega ali nekaj manjših arbitrarnih elementov v tridimenzionalnem znaku, katerega vsi bistveni elementi so posledica tehnične rešitve, za katere izvedbo gre pri znaku, ne vpliva na ugotovitev, da je ta znak sestavljen izključno iz oblike blaga, ki je nujna za doseg tehničnega učinka. Poleg tega se razlog za zavrnitev iz člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 uporablja samo, če so vse bistvene značilnosti znaka funkcionalne, tako da registracije takega znaka kot znamke ni mogoče zavrniti na podlagi te določbe, če oblika blaga vsebuje pomembnejši nefunkcionalni element, kot je okrasni ali domišljijski element, ki ima pri tej obliki pomembno vlogo (glej sodbi z dne 14. septembra 2010, Lego Juris/UUNT, C‑48/09 P, EU:C:2010:516, točka 52 in navedena sodna praksa, in z dne 11. maja 2017, Yoshida Metal Industry/EUIPO, C‑421/15 P, EU:C:2017:360, točka 27 in navedena sodna praksa).

120    Tako člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 ni mogoče uporabiti, če se prijavljena ali izpodbijana znamka nanaša na obliko blaga, v kateri ima nefunkcionalni element, kot je okrasni ali domišljijski element, pomembno vlogo. V tem primeru imajo konkurenčna podjetja zlahka dostop do alternativnih oblik z enakovredno funkcionalnostjo, tako da ni tveganja, da bi bila zmanjšana razpoložljivost tehnične rešitve. V tem primeru lahko konkurenti imetnika znamke to tehnično rešitev brez težav vključijo v oblike blaga, ki nimajo enakega nefunkcionalnega elementa kot oblika blaga tega imetnika in ki niso niti enake kot ta oblika niti ji niso podobne (zgoraj v točki 32 navedena sodba Lego Juris/UUNT, EU:C:2010:516, točka 72).

121    Iz zgoraj navedenega izhaja, da se razlog za zavrnitev iz člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 lahko uporabi le, če je vsaka od bistvenih značilnosti zadevnega znaka nujna za dosego tehničnega učinka, ki mu je namenjen zadevni proizvod. Nasprotno pa se ta razlog ne uporabi, kadar obstaja pomemben nefunkcionalni element, kot je okrasni ali domišljijski element, ki pomeni bistveno značilnost navedenega znaka, vendar ni nujen za doseg takega tehničnega učinka.

122    Drugače povedano, razloga za zavrnitev iz člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 ni mogoče uporabiti, če obstaja vsaj ena bistvena značilnost oblike, ki ni nujna za doseg tehničnega učinka, tako da izpodbijana znamka ni sestavljena „izključno“ iz oblike, ki je nujna za doseg tehničnega učinka.

123    Utemeljenost drugega tožbenega razloga je treba preizkusiti ob upoštevanju teh načel.

–       Določitev funkcionalnosti izdelka

124    Glede narave zadevnega proizvoda je odbor za pritožbe v točki 67 izpodbijane odločbe opozoril, da zadevni znak prikazuje majhno figurico‑igračo, ki upodablja lik s posebno konfiguracijo (glej točko 47 zgoraj). V točki 77 iste odločbe je torej ugotovil, da se obravnavana zadeva nanaša na figurico‑igračo iz kategorije „igre in igrače“ iz razreda 28.

125    V zvezi s tehnično funkcionalnostjo zadevnega proizvoda je odbor za pritožbe v točkah od 71 do 74 izpodbijane odločbe menil, da so figurice‑igrače ali igre kot take predmeti, s katerimi se igra, in se torej uporaba teh predmetov šteje za zabavno in razvedrilno, ali predmeti, ki služijo preživljanju časa in razvedrilu. Priznal je, da je res, da zasnova tako bistvenih značilnosti (glava, trup, roke in noge) kot tudi vseh nebistvenih elementov (na primer dlani in vboklin) omogoča sestavljivost zadevne figurice‑igrače s konstrukcijskimi kockami in drugimi elementi Lego ter da ni sporno, da je figurica‑igrača Lego združljiva z modularnim konstrukcijskim sistemom intervenientke. Vendar je navedel, da je prav tako splošno znano, da se je načeloma mogoče igrati s figurico‑igračo Lego prav tako kot s katero koli figurico‑igračo (in sicer jo držati, jo premikati, jo razstaviti itd.), ne da bi jo bilo treba nujno povezati s tem modularnim konstrukcijskim sistemom. Po njegovem mnenju je to, da je namen zadevne figurice‑igrače načeloma spodbujanje k igranju vlog in izmišljanju zgodb ter da je združljivost navedenega modularnega konstrukcijskega sistema razlog, ki prispeva k izboljšanju uporabe in domišljijski uporabi navedene figurice‑igrače, razvidno iz argumentov in dokazov, ki jih je predložila sama tožeča stranka, na primer iz priloge BDR 3.

126    Odbor za pritožbe je v točkah 78 in 79 izpodbijane odločbe prav tako ugotovil, da je bil „učinek“ oblike figurice‑igrače preprosto ta, da se ji da človeški videz, in da to, da ta figurica‑igrača predstavlja lik človeka in jo je mogoče uporabiti za temu primerno igranje, ni „tehnični učinek“. V nasprotju s sodbo z dne 24. oktobra 2019, Oblika kocke z mrežasto strukturo ploskev (T‑601/17, neobjavljena, EU:T:2019:765, točka 88), ki se je konkretno nanašala na „tridimenzionalne sestavljanke“ iz razreda 28, v obravnavani zadevi ni bilo treba upoštevati dodatnih elementov (kot je sposobnost krožnega gibanja posameznih delov in nevidnih elementov) v zvezi z „igrami in igračami“ iz istega razreda.

127    Opozoriti je treba, da je treba funkcije, ki jim ustrezajo bistvene značilnosti zadevne oblike, kolikor je mogoče, presojati glede na konkretni proizvod, ki ga ta oblika predstavlja (glej točko 47 zgoraj).

128    V obravnavani zadevi je odbor za pritožbe v bistvu pravilno ugotovil, da je konkretni proizvod figurica‑igrača iz razreda 28 (glej točke od 49 do 51 zgoraj) in da je bil netehnični učinek oblike tega proizvoda ta, da se tej figurici‑igrači da človeški videz, da bi ta „možic“ lahko sodeloval pri igranju vlog in pripovedovanju zgodb.

129    S tega vidika je treba ugotoviti, da je funkcija nekaterih bistvenih značilnosti izpodbijane znamke, in sicer glave, trupa, rok in nog, da zadevni figurici dajo človeški videz. Ker je proizvod „figurica‑igrača“ namenjen igranju brez ovir in omejitev, je namen vseh človeških značilnosti navedene figurice, da se lahko igra z njo kot tako, torej neodvisno od katerega koli drugega elementa modularnega konstrukcijskega sistema. To, da ta figurica predstavlja lik človeka in da se lahko uporablja v katerem koli ustreznem igralnem kontekstu, ni „tehnični učinek“ (glej v tem smislu sodbo z dne 16. junija 2015, Oblika figurice‑igrače z izboklino, T‑396/14, neobjavljena, EU:T:2015:379, točke 31, 32 in 34).

130    Treba pa je ugotoviti tudi, da je konkretni proizvod tudi pritrdljiva konstrukcijska figurica (glej točko 52 zgoraj), katere tehnična funkcionalnost je tudi njena pritrdljivost in modularnost, to je njena sestavljivost z drugimi elementi konstrukcijskega sistema intervenientke, kot so konstrukcijske kocke.

131    V obravnavani zadevi je namreč treba – v nasprotju s prejšnjim postopkom za ugotovitev ničnosti, v katerem je bila izdana sodba z dne 16. junija 2015, Oblika figurice-igrače z izboklino (T‑396/14, neobjavljena, EU:T:2015:379) – na podlagi konkretne predstavitve tožeče stranke v tem postopku ugotoviti, da je na pritrdljivost zadevne figurice v okviru modularnega konstrukcijskega sistema mogoče sklepati iz izpodbijane znamke glede na njen grafični prikaz, pa tudi iz drugih koristnih elementov, zlasti iz seznanjenosti javnosti z modularnimi konstrukcijskimi sistemi, kakor je sistem intervenientke, kot je razvidno iz listin, ki jih je v spis vložila tožeča stranka (glej točko 27 zgoraj), kolikor jih je mogoče povezati s tožbenimi razlogi in argumenti, ki jih navaja pred Splošnim sodiščem (glej točko 47 zgoraj).

132    Iz priloge BDR 3, ki je izvleček iz knjige Lego Minifigure year by year – A visual History (francoska izdaja: Les figurines Lego au fil du temps), tako izhaja, da imajo Lego figurice „na telesu konektorje, ki so združljivi z Lego kockami in z drugimi elementi“ ter da jih je „mogoče razstaviti in kombinirati z deli drugih figuric, da se ustvari popolnoma nov lik“.

133    Poleg tega je seznanjenost javnosti z modularnimi konstrukcijskimi sistemi, kot je sistem intervenientke, splošno znano dejstvo v smislu sodne prakse (glej točko 47 zgoraj).

134    Odbor za pritožbe je torej v točki 73 izpodbijane odločbe napačno navedel, da lahko možnost igranja z zadevno figurico‑igračo, ne da bi jo bilo treba nujno uporabljati skupaj z modularnim konstrukcijskim sistemom intervenientke, prepreči njeno tehnično funkcionalnost sestavljivosti in modularnosti. Možnost, da se zadevna figurica uporablja za igranje neodvisno od modularnega konstrukcijskega sistema intervenientke, namreč ne vpliva na njeno tehnično funkcionalnost sestavljivosti in modularnosti.

135    Odbor za pritožbe je v točki 79 izpodbijane odločbe prav tako napačno ugotovil, da izpodbijana znamka, ki ima obliko figurice‑igrače, „nima linij ali oblike, ki bi jasno in nedvoumno kazali na njeno sestavljivost in modularnost v okviru konstrukcijskega sistema“ intervenientke.

136    Iz tega sledi, da je odbor za pritožbe v točkah od 67 do 79 izpodbijane odločbe storil napako pri presoji s tem, da je ugotovil zgolj, da funkcionalnost proizvoda, ki ga predstavlja izpodbijana znamka, pomenijo zgolj netehnični učinki možnosti igranja in prikazovanja „možica“ s človeškim videzom, ni pa ugotovil, da ta funkcionalnost zajema tudi tehnične učinke njene pritrdljivosti in modularnosti oziroma njene sestavljivosti in možnosti kombiniranja.

137    V zvezi s tem je treba ugotoviti, da ima zadevni proizvod dvojni namen, in sicer namen igranja kot s „figurico‑igračo“ s človeškim videzom, kot je odločil odbor za pritožbe po sodbi z dne 16. junija 2015, Oblika figurice‑igrače z izboklino (T‑396/14, neobjavljena, EU:T:2015:379), in namen „pritrdljive konstrukcijske figurice“, ki ima tehnični učinek pritrdljivosti in modularnosti, zlasti s konstrukcijskim sistemom intervenientke.

138    Skleniti je treba, da čeprav je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da je netehnični učinek proizvoda sposobnost igranja in prikazovanja „možica“ s človeškim videzom, pa je, nasprotno, storil napako pri presoji s tem, da ni ugotovil, da tehnični učinek navedenega proizvoda vsebuje tudi njegovo pritrdljivost in njegovo modularnost.

–       Določitev bistvenih značilnosti znaka

139    Glede bistvenih značilnosti znaka se je odbor za pritožbe v točkah od 69 in 70 izpodbijane odločbe oprl na sodbo z dne 16. junija 2015, Oblika figurice‑igrače z izboklino (T‑396/14, neobjavljena, EU:T:2015:379, točki 30 in 32). Ugotovil je, da so glede na grafični prikaz zadevnega znaka in na to, da ima obliko figurice s človeškim videzom, bistvene značilnosti tega znaka, ki mu dajejo tak človeški videz, glava, telo (trup), roke in noge. Ocenil pa je, da natančni grafični prikaz dlani zadevne figurice‑igrače, čepka na glavi ter izboklin pod stopali in na zadnji strani njenih nog – bodisi na podlagi celotnega vtisa, ki ga daje sporni znak, bodisi na podlagi rezultata analize njegovih različnih elementov – ne pomeni ene ali več bistvenih značilnosti zadevnega znaka.

140    Odbor za pritožbe je v točkah 75 in 76 izpodbijane odločbe poleg tega opozoril, da je Splošno sodišče za isto znamko, kot je ta, ki se izpodbija v obravnavani zadevi, ugotovilo, da iz grafičnega prikaza dlani zadevne figurice, čepka na glavi ter izboklin pod stopali in na zadnji strani njenih nog ni mogoče sklepati, ali imajo ti elementi kakršno koli tehnično funkcijo, niti, če jo imajo, kakšna je ta funkcija (sodba z dne 16. junija 2015, Oblika figurice‑igrače z izboklino, T‑396/14, neobjavljena, EU:T:2015:379, točka 32). Odbor za pritožbe je dodal – čeprav se je strinjal s tožečo stranko, da bi oblika zgoraj navedenih elementov lahko imela tehnično funkcijo, in sicer omogočiti sestavljivost z drugimi elementi, zlasti s pritrdljivimi kockami – da teh elementov ni mogoče šteti za najpomembnejše elemente te znamke, niti glede celotnega vtisa, ki ga ustvarja navedena znamka, niti glede na analizo njenih elementov. Po njegovem mnenju namreč navedeni elementi niso bistvena značilnost zadevne oblike v smislu sodne prakse in poleg tega nič ne kaže na to, da bi bilo mogoče bistvene funkcionalne značilnosti oblike teh elementov pripisati zatrjevanemu tehničnemu učinku.

141    V skladu z ustaljeno sodno prakso pravilna uporaba člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 zahteva, da se bistvene značilnosti zadevnega znaka, in sicer njegovi najpomembnejši elementi, ustrezno opredelijo za vsak primer posebej, na podlagi celotnega vtisa, ki ga daje znak, ali na podlagi zaporednega preizkusa vsakega od sestavnih elementov tega znaka (glej točki 102 in 103 zgoraj).

142    Poleg tega iz novejše sodne prakse v zvezi s členom 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 izhaja, da se lahko za opredelitev bistvenih značilnosti zadevnega znaka uporabijo elementi, ki niso zgolj grafični prikaz, kot je dojemanje upoštevne javnosti (glej točko 107 zgoraj).

143    V obravnavani zadevi je odbor za pritožbe v točki 69 izpodbijane odločbe in po sodbi z dne 16. junija 2015, Oblika figurice‑igrače z izboklino (T‑396/14, neobjavljena, EU:T:2015:379), resda za bistvene značilnosti zadevne figurice-igrače upravičeno štel značilnosti, ki ji dajejo človeški videz, in sicer glavo, trup, roke in noge.

144    V zvezi s tem je treba poudariti, da je odbor za pritožbe v točki 51 izpodbijane odločbe prav tako upravičeno kot bistvene upošteval tudi okrasne in domišljijske elemente zadevne figurice, in sicer valjasto obliko glave, kratko in pravokotno obliko vratu ter trapezoidno obliko trupa. Dizajn pravokotnih in kompaktnih oblik ter splošna razmerja so tudi pomembni grafični elementi te figurice.

145    Vendar je odbor za pritožbe v točki 70 izpodbijane odločbe napačno omejil bistvene značilnosti izpodbijane znamke na podlagi njenega grafičnega prikaza v obliki figurice‑igrače na človeški videz in na značilnosti, navedene v točkah 143 in 144 zgoraj, in je v bistvu ugotovil, da čepek na glavi te figurice‑igrače, prijemalke na njenih dlaneh in izbokline pod stopali in na zadnji strani njenih nog, katerih funkcije ni bilo mogoče razbrati iz navedene znamke, ne prispevajo k tehničnemu učinku figurice‑igrače, ki ima le človeški videz in je namenjena sodelovanju pri igranju vlog in pripovedovanju zgodb, tako da ti elementi ne morejo spadati med bistvene značilnosti navedene figurice‑igrače.

146    Na bistvene značilnosti, ki izhajajo iz čepka na glavi, prijemalk na dlaneh zadevne figurice in izbokline pod njenimi stopali in na zadnji strani njenih nog, je namreč mogoče sklepati iz izpodbijane znamke glede na njen grafični prikaz, pa tudi iz drugih podatkovnih elementov, zlasti tega, da javnost pozna modularni konstrukcijski sistem intervenientke, kot izhaja iz listin, ki jih je v spis vložila tožeča stranka (glej točke 27, 131 in 132 zgoraj), kolikor jih je mogoče povezati s tožbenimi razlogi in argumenti, ki jih ta stranka navaja pred Splošnim sodiščem (glej točko 21 zgoraj), in ki je tudi splošno znano dejstvo (glej točko 133 zgoraj).

147    Tako je treba ugotoviti, da so čepek na glavi, prijemalke na dlaneh in izbokline na zadnji strani nog in pod stopali zadevne figurice bistvene značilnosti izpodbijane znamke glede na njeno naravo „pritrdljive konstrukcijske figurice“ in glede na njeno tehnično funkcijo pritrdljivosti in modularnosti. Ti elementi so pomembni za združljivost te figurice in njeno sestavljivost z drugimi proizvodi.

148    Odbor za pritožbe je torej v točkah od 69 do 76 izpodbijane odločbe storil napako pri presoji s tem, da je za bistvene štel zgolj „netehnične“ značilnosti, ki zadevni figurici dajejo človeški videz, in sicer glavo, trup, roke in noge, ni pa za bistvene značilnosti štel „tehničnih“ značilnosti izpodbijane znamke, zasnovane kot pritrdljive konstrukcijske figurice, in sicer čepka na glavi, prijemalk na dlaneh ter izboklin na zadnji strani nog in pod stopali.

149    S tem je odbor za pritožbe pri ugotavljanju bistvenih značilnosti izpodbijane znamke napačno upošteval le grafični prikaz te znamke, ni pa upošteval drugih koristnih elementov, zlasti dodatnih elementov, ki se nanašajo na naravo konkretnega proizvoda, zlasti tega, da javnost pozna modularni konstrukcijski sistem intervenientke.

150    Skleniti je treba, da čeprav je odbor za pritožbe upravičeno ugotovil, da so značilnosti, navedene v točkah 51 in 69 izpodbijane odločbe, bistvene značilnosti izpodbijane znamke, pa je storil napako pri presoji s tem, da dodatnih značilnosti, ki jih navaja tožeča stranka, in sicer čepka na glavi, prijemalk na dlaneh ter izboklin na zadnji strani nog in pod stopali, ni štel za bistvene.

–       Vprašanje oblike, ki je nujna za doseg tehničnega učinka

151    Glede funkcionalnosti bistvenih značilnosti znaka je odbor za pritožbe v točkah od 78 do 81 izpodbijane odločbe ugotovil, da iz nobenega dokaza ni mogoče sklepati, da je bila oblika zadevne figurice kot celote nujna za doseg specifičnega tehničnega učinka. Ugotovil je zlasti, da ni dokazano, da je ta oblika kot taka in kot celota nujna za to, da se omogoči sestavljanje s pritrdljivimi kockami. Po njegovem mnenju je bil „učinek“ te oblike preprosto to, da zadevni figurici daje človeški videz, to, da zadevna figurica‑igrača predstavlja lik človeka in jo je mogoče uporabiti v ustreznem igralnem kontekstu, pa ni „tehnični učinek“. V nasprotju s sodbo z dne 24. oktobra 2019, Oblika kocke z mrežasto strukturo ploskev (T‑601/17, neobjavljena, EU:T:2019:765, točka 88), ki se je konkretno nanašala na „tridimenzionalne sestavljanke“ iz razreda 28, je odbor za pritožbe menil, da v obravnavani zadevi ni treba upoštevati dodatnih elementov (kot je sposobnost krožnega gibanja posameznih delov in nevidnih elementov) v zvezi z „igrami in igračami“ iz istega razreda. Ugotovil je, da izpodbijana znamka, ki ima obliko figurice‑igrače, nima linij ali oblike, iz katerih bi bila jasno in nedvoumno razvidna njena sestavljivost in modularnost v okviru konstrukcijskega sistema intervenientke. S primeri, ki jih je tožeča stranka navedla v zvezi z različnimi uporabnimi značilnostmi te znamke, po mnenju odbora za pritožbe ni bilo mogoče dokazati niti „modularnosti“ niti nobenega tehničnega učinka. Poleg tega po njegovem mnenju iz nemškega patentnega spisa DE 28 36 971 C2, ki se nanaša na zasnovo sestavljivih elementov, ki omogočajo obračanje nog sporne figurice‑igrače, izrecno izhaja, da vsi njeni elementi nimajo tehničnega učinka, ampak samo njene noge.

152    Odbor za pritožbe je v točkah od 82 do 86 izpodbijane odločbe opozoril, da je zakonodajalec z naložitvijo „dveh omejitev“ iz člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 („izključno“ in „nujno“) ustrezno upošteval dejstvo, da je vsaka oblika blaga funkcionalna do določene točke, in da bi bilo torej neprimerno zavrniti registracijo oblike proizvoda kot znamke zgolj zato, ker ima funkcionalne značilnosti (sodba z dne 14. septembra 2010, Lego Juris/UUNT, C‑48/09 P, EU:C:2010:516, točka 48). Odbor za pritožbe je, da bi zavrnil argumente tožeče stranke, da se zasnova izpodbijane znamke in njenih elementov uporablja „izključno“ za združljivost s konstrukcijskimi kockami intervenientke, navedel, da je bilo drugim podjetjem dovoljeno prodajati figurice‑igrače s čepki in vboklinami, ki so prilagojeni drugim konstrukcijskim kockam, vendar imajo drugačen videz – to je drugačno zasnovo noge, rok, trupa in glave – od zasnove te znamke in figurice, ki jo predstavlja. Odbor za pritožbe je namreč menil, da navedena znamka intervenientki ne daje pravice, da tretjim osebam ali svojim konkurentom prepove trženje igrač ali pritrdljivih konstrukcijskih figuric, ki imajo, čeprav so tehnično združljive z njenimi konstrukcijskimi sistemi, drugačno obliko od tiste, ki je bila registrirana (sodba z dne 14. septembra 2010, Lego Juris/UUNT, C‑48/09 P, EU:C:2010:516, točka 72). Morebitne združljivosti figurice‑igrače s katerim koli sistemom konstrukcijskih kock naj nikakor ni bilo mogoče monopolizirati v smislu prava znamk. Nazadnje, odbor za pritožbe je ponovno poudaril, da se, ker je tožeča stranka svoje argumente navedla za igre in igrače iz razreda 28 in ker manjkajo vsebinska pojasnila za druge proizvode iz razredov 9 in 25, svoboda snovanja ne uporablja le za zadevne proizvode iz razreda 28, ampak mutatis mutandis tudi za druge zadevne proizvode iz razredov 9 in 25. Zato je sklenil, da pogoji iz člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 niso izpolnjeni.

153    Tožeča stranka v bistvu trdi, da so vse vidne značilnosti figurice (zlasti glava, trup, roke in noge), bistvene ali ne, z vseh vidikov zasnovane tako, da zagotavljajo tehnično funkcijo proizvoda, ki se lahko pritrdi na konstrukcijske kocke in druge figurice intervenientke.

154    Opozoriti je treba, da se registracija oblik, katerih vse bistvene značilnosti so nujne za doseg tehničnega učinka blaga, načeloma zavrne (glej točko 119 zgoraj).

155    Prav tako je treba poudariti, da v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 120 zgoraj, člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 ni mogoče uporabiti, če se izpodbijana znamka nanaša na obliko blaga, v kateri ima nefunkcionalni element, kot je okrasni ali domišljijski element, pomembno vlogo (sodba z dne 14. septembra 2010, Lego Juris/UUNT, C‑48/09 P, EU:C:2010:516, točka 72).

156    Tako člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 ni mogoče uporabiti, če obstaja vsaj ena bistvena značilnost oblike, ki ni nujna za doseg tehničnega učinka, tako da izpodbijana znamka ni sestavljena „izključno“ iz oblike, ki je nujna za doseg tehničnega učinka (glej točki 121 in 122 zgoraj).

157    V obravnavani zadevi je zadevna oblika tako primerna za varstvo kot znamke Evropske unije, če vsaj ena od njenih bistvenih značilnosti ne izhaja neposredno iz tehničnega učinka pritrdljivosti ali modularnosti proizvoda, zasnovanega kot pritrdljive konstrukcijske figurice. Poleg tega je treba navesti, da netehnični učinki proizvoda, ki je zasnovan kot figurica‑igrača, niso upoštevni za člen 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 in ne morejo ovirati registracije izpodbijane znamke.

158    Ugotoviti pa je treba, da valjasta ali „sodasta“ oblika glave zadevne figurice ne izhaja neposredno iz tehničnega učinka sestavljivosti in možnosti kombiniranja pritrdljive konstrukcijske figurice v modularnem konstrukcijskem sistemu intervenientke. Enako velja za kratko in pravokotno obliko vratu in trapezoidno, ploščato in oglato obliko trupa, pa tudi za posebno obliko rok z dlanmi in nog s stopali.

159    Tako okrasne in domišljijske značilnosti, navedene v točkah od 51 do 54 izpodbijane odločbe (glej točki 64 in 78 zgoraj) in naštete v točki 158 zgoraj, izhajajo iz svobode oblikovalca figurice‑igrače in pritrdljive konstrukcijske figurice. Čeprav je prisotnost človeškega videza in možnosti sestavljanja v bistvu posledica dvojne funkcionalnosti proizvoda, pa obstaja široka svoboda glede konfiguracije teh elementov.

160    Odbor za pritožbe je torej v točkah 53 in 84 izpodbijane odločbe v bistvu upravičeno ugotovil, da je te bistvene značilnosti glede na njihovo okrasno in domišljijsko naravo načeloma mogoče spremeniti in konfigurirati s široko svobodo oblikovanja.

161    V zvezi s tem trditev tožeče stranke, da „nobena značilnost izpodbijane znamke niti, a fortiori, nobena njena bistvena značilnost niti izpodbijana znamka v celoti nima okrasnega ali domišljijskega elementa, ki bi presegal opisano funkcionalnost“, ni utemeljena in jo je treba zavrniti. Bistvene značilnosti, naštete v točki 158 zgoraj, so namreč taki okrasni in domišljijski elementi.

162    Iz tega izhaja, da čeprav se tehnični namen, povezan s pritrdljivostjo in modularnostjo, doseže z bistvenimi značilnostmi (naštetimi v točki 146 zgoraj), pa obstajajo tudi druge bistvene značilnosti (naštete v točki 158 zgoraj), ki niso nujne za dosego tehničnega namena.

163    Kot je odbor za pritožbe upravičeno ugotovil v točki 81 izpodbijane odločbe, spis nemškega patenta DE 28 36 971 C2, ki ga je tožeča stranka predložila v prilogi BDR 9, ne more privesti do drugačnega rezultata. V delu, v katerem je odbor za pritožbe ugotovil, da je iz tega patenta razvidno, da imajo le noge figurice tehnično funkcionalnost, saj se navedeni patent ni nanašal na druge značilnosti izpodbijane znamke, je treba ugotoviti, da iz takega podatka samega po sebi ni mogoče sklepati, da druge značilnosti nimajo tehnične funkcionalnosti. Strogo gledano, ker se zadevni patent nanaša le na noge, ne dopušča nobenega sklepa, niti v enem niti v drugem smislu, glede drugih značilnosti zadevne oblike.

164    Vendar je res, da je iz spisa nemškega patenta DE 28 36 971 C2 razviden tehnični učinek le, kar zadeva elemente nog zadevne figurice, ne pa tudi, kar zadeva druge bistvene značilnosti izpodbijane znamke. Ta patent se namreč nanaša na zadnjo stran nog in na vbokline v teh nogah, ter torej zadeva le to bistveno značilnost navedene znamke. Kar zadeva značilnosti videza glave, trupa, rok in nog figurice, navedeni patent ne vsebuje nobene navedbe o morebitnem tehničnem učinku.

165    Presoja odbora za pritožbe prav tako ni v nasprotju z interesom, na katerem temelji člen 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94, ki je preprečiti, da bi pravo znamk pripeljalo do tega, da bi bil nekemu podjetju podeljen monopol nad tehničnimi rešitvami ali uporabnimi značilnostmi proizvoda (glej točko 101 zgoraj). Odbor za pritožbe je ta interes ustrezno upošteval v točki 84 izpodbijane odločbe (glej točko 160 zgoraj). Izpodbijana znamka konkurentom ne onemogoča dajanja na trg figuric, ki imajo tipične značilnosti te kategorije igrač. Prav tako ne preprečuje distribucije figuric drugačne zasnove, ki so združljive z modularnim konstrukcijskim sistemom intervenientke. Kot je odbor za pritožbe v bistvu navedel v točki 53 iste odločbe, za take figurice obstaja široka svoboda snovanja.

166    Nazadnje, glede očitka tožeče stranke, da odbor za pritožbe „nikakor ni obravnaval“ navedene argumentacije in dokazov, ki jih je predložila, je treba najprej navesti, da to, da odbor za pritožbe ni sledil stališču tožeče stranke, ne pomeni, da ni upošteval njene argumentacije, niti da ni preučil njenih dokazov. Odbor za pritožbe je v točki 80 in naslednjih izpodbijane odločbe izrecno preučil navedbe tožeče stranke, predložene primere in spis nemškega patenta DE 28 36 971 C2.

167    Poleg tega je treba spomniti, da je odbor za pritožbe v točki 7 izpodbijane odločbe povzel argumente tožeče stranke v zvezi s tem tožbenim razlogom in je v točki 38 iste odločbe obravnaval dokaze, ki jih je ta stranka predložila. Iz tega sledi, da je odbor za pritožbe pri svoji presoji upošteval te argumente in dokaze (glej v tem smislu sodbo z dne 29. junija 2022, bet-at-home.com Entertainment/EUIPO (bet-at-home), T‑640/21, neobjavljena, EU:T:2022:408, točka 26 in navedena sodna praksa).

168    V zvezi s tem je treba tudi opozoriti, da organi EUIPO niso dolžni zavzeti stališča do vseh argumentov, ki so jih navedle stranke. Zadošča, da navedejo dejstva in pravne preudarke, ki so bistveni v sistematiki njihove odločbe. Iz tega sledi, da okoliščina, da odbor za pritožbe ni navedel vseh argumentov stranke ali ni odgovoril na vsakega od teh argumentov, tej stranki sama po sebi ne omogoča, da bi sklepala, da jih odbor za pritožbe ni upošteval. Povedano drugače, obrazložitev je lahko implicitna, pod pogojem, da zadevnim osebam omogoča, da se seznanijo z razlogi, iz katerih je bila sprejeta odločba odbora za pritožbe, pristojnemu sodišču pa, da ima na voljo dovolj elementov za izvajanje nadzora (glej sodbo z dne 29. junija 2022, bet-at-home, T‑640/21, neobjavljena, EU:T:2022:408, točka 21 in navedena sodna praksa). To velja tudi v obravnavani zadevi.

169    Iz tega sledi, da tožeča stranka, ki nosi dokazno breme v tem postopku za ugotovitev ničnosti (glej točko 26 zgoraj), ni ovrgla ugotovitve, da vsaj ena bistvena značilnost izdelka ni nujna za dosego tehničnega učinka.

170    Glede na načela, navedena v točkah 155 in 156 zgoraj, ta ugotovitev zadostuje za zavrnitev uporabe člena 7(1)(e)(i) Uredbe št. 40/94.

171    Ugotoviti je treba, da je odbor za pritožbe kljub napakam pri presoji, ugotovljenim zgoraj v točkah 136 in 148, ki glede na zgoraj navedeno ne vplivajo na zakonitost izpodbijane odločbe, pravilno potrdil primernost izpodbijane znamke za registracijo glede na člen 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94.

172    Drugi pritožbeni razlog je torej treba zavrniti kot neutemeljen.

173    Iz tega izhaja, da v izpodbijani odločbi ni nobenega razloga za razveljavitev ali spremembo.

174    Glede na vse navedeno je treba tožbo v celoti zavrniti.

 Stroški

175    V skladu s členom 134(1) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni.

176    Ker tožeča stranka ni uspela, se ji v skladu s predlogi EUIPO in intervenientke naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat)

razsodilo:

1.      Tožba se zavrne.

2.      Družbi BB Services GmbH se naloži plačilo stroškov.

Costeira Kancheva Tichy-Fisslberger

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 6. decembra 2023.

Podpisi

Kazalo

Dejansko stanje

Predlogi strank

Pravo

Predlog za ugotovitev ničnosti izpodbijane znamke

Dopustnost

Dopustnost tožbe glede proizvodov iz razredov 9 in 25

Splošno sklicevanje tožeče stranke na njena pisanja pred EUIPO

Vsebinska obravnava

Prvi tožbeni razlog, kršitev člena 7(1)(e)(i) Uredbe št. 40/94

– Določitev narave blaga

– Določitev bistvenih značilnosti znaka

– Vprašanje oblike, ki izhaja iz same narave blaga

Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94

– Določitev funkcionalnosti izdelka

– Določitev bistvenih značilnosti znaka

– Vprašanje oblike, ki je nujna za doseg tehničnega učinka

Stroški

*      Jezik postopka: nemščina.