SKLEP SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)
z dne 8. julija 2010
Zadeva T‑166/09 P
Luigi Marcuccio
proti
Evropski komisiji
„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Sklep o odstopu zadeve – Odločba, zoper katero ni možna pritožba – Odškodninska tožba – Predhodni postopek – Kršitve postopka – Deloma očitno nedopustna in deloma očitno neutemeljena pritožba“
Predmet: Pritožba zoper sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 18. februarja 2009 v zadevi Marcuccio proti Komisiji (F‑70/07, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑31 in II‑A‑1‑135) zaradi razveljavitve tega sklepa.
Odločitev: Pritožba se zavrne. Luigi Marcuccio nosi svoje stroške in stroške, ki jih je v okviru te stopnje priglasila Evropska komisija.
Povzetek
1. Pritožba – Predmet – Razveljavitev sklepa Sodišča za uslužbence, ki je odklonilo pristojnost v korist Sodišča ali Splošnega sodišča – Nedopustnost
(Statut Sodišča, Priloga I, člen 9, prvi in drugi odstavek)
2. Uradniki – Tožba – Odškodninska tožba – Predhodni postopek – Drugačen potek glede na obstoj ali neobstoj akta, ki posega v položaj
(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)
3. Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti
(Statut Sodišča, člena 21, prvi odstavek, in 53, prvi odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1)(c))
1. Pogoji iz člena 9, prvi in drugi odstavek, Priloge I k Statutu Sodišča v zvezi z odločbami, zoper katere je mogoče vložiti pritožbo, niso izpolnjeni, če Sodišče za uslužbence ne ugotovi nepristojnosti sodišča Evropske unije, ampak tožbo odstopi Splošnemu sodišču v skladu s postopkom, določenim v členu 8(2) Priloge I k Statutu Sodišča. Tak odstop ne more vplivati na sodno varstvo strank pred sodiščem Unije, ki bo v vsakem primeru odločilo o vseh vprašanjih, postavljenih v tožbi. Sodišče, ki mu je bila tožba odstopljena, mora presoditi o svoji pristojnosti, in, če je to potrebno, tudi sámo po postopku, posebej predvidenem za ta namen, odstopiti zadevo sodišču na prvi stopnji, ki tedaj ne more zavrniti svoje pristojnosti. Ta posebni mehanizem omogoča reševanje vprašanj glede razdelitve pristojnosti med sodišči, ki sestavljajo institucijo Sodišča Evropske unije. S tega vidika in ker je vprašanje sodne pristojnosti lahko po potrebi tudi predmet kontradiktorne razprave med strankami pred Splošnim sodiščem, ki odloča po odstopu zadeve, se izkaže, da je nadaljevanje pritožbenega postopka v taki zadevi v nasprotju z ureditvijo, določeno v Prilogi I k Statutu Sodišča, in načelom učinkovitega izvajanja sodne oblasti. To bi vodilo do podvajanja postopkov, ker bi v isti zadevi pred Splošnim sodiščem potekala postopka v zvezi z odstopljeno zadevo in v zvezi s pritožbo zoper sklep o odstopu zadeve
(Glej točke od 26 do 30.)
Napotitev na: Splošno sodišče, 4. september 2008, Gualtieri proti Komisiji, T‑413/06 P, ZOdl. JU, str. I‑B‑1‑35 in II‑B‑1‑253, točke 24, 25 in 27.
2. Za upoštevanje predhodnega postopka, ki ga določajo Kadrovski predpisi, mora uradnik, ki namerava pridobiti povračilo škode, ki naj bi jo utrpel zaradi kršitvenega ravnanja institucije, ki ji pripada, vložiti zahtevo v smislu člena 90(1) Kadrovskih predpisov. Morebitna zavrnitev te zahteve je odločba, ki posega v položaj zadevnega uradnika, zoper katero lahko vloži pritožbo, in šele po sprejetju odločbe, s katero je ta pritožba izrecno zavrnjena ali zavrnjena z molkom organa, je mogoče vložiti odškodninsko tožbo pri sodišču Unije.
Odškodninska tožba, vložena brez upoštevanja predhodnega postopka v dveh fazah, ki se zahteva s Kadrovskimi predpisi in je opisan zgoraj, je nedopustna.
Če pa želi uradnik izpodbijati akt, ki posega v njegov položaj, lahko organu, pristojnemu za imenovanja, neposredno predloži pritožbo in nato, če je njegova pritožba zavrnjena, vloži tožbo pri Splošnem sodišču. Uradnik lahko na podlagi zavrnitve pritožbe zoper akt, ki posega v položaj, vloži tožbo, s katero predlaga razglasitev ničnosti akta, ki posega v položaj, povrnitev škode ali oboje.
(Glej točke od 45 do 47.)
Napotitev na: Splošno sodišče, 1. december 1994, Schneider proti Komisiji, T‑54/92, Recueil FP, str. I‑A‑281 in II‑887, točki 53 in 63; Splošno sodišče, 5. december 2006, Angelidis proti Parlamentu, T‑416/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑317 in II‑A‑2‑1607, točki 130 in 131; Splošno sodišče, 13. julij 2006, Andrieu proti Komisiji, T‑285/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑161 in II‑A‑2‑275, točka 132 in navedena sodna praksa; Splošno sodišče, 16. marec 2009, R proti Komisiji, T‑156/08 P, ZOdl. JU, str. I‑B‑1‑11 in II‑B‑1‑51, točka 76.
3. Na podlagi člena 21, prvi odstavek, Statuta Sodišča, ki se v skladu s členom 53, prvi odstavek, tega statuta in člena 44(1)(c) Poslovnika Splošnega sodišča uporablja za postopek pred Splošnim sodiščem, mora tožba med drugim vsebovati kratek povzetek tožbenih razlogov. V njej mora biti pojasnjeno, iz česa je sestavljen tožbeni razlog, na katerem temelji tožba. Ta kratek povzetek mora biti dovolj jasen in natančen, da toženi stranki omogoči pripravo obrambe, Splošnemu sodišču pa presojo o tožbi po potrebi tudi brez dodatnih podatkov.
Za dopustnost tožbe ali natančneje tožbenega razloga pravna varnost in učinkovito izvajanje sodne oblasti zahtevata, da bistveni dejanski in pravni elementi, na katerih temelji tožba ali tožbeni razlog, skladno in razumljivo izhajajo iz samega besedila tožbe. Ni dolžnost Splošnega sodišča, da za vse trditve, navedene za utemeljitev nekega tožbenega razloga, razišče, ali bi lahko utemeljile tudi kak drug tožbeni razlog.
(Glej točko 76.)
Napotitev na: Splošno sodišče, 9. julij 2003, Archer Daniels Midland in Archer Daniels Midland Ingredients proti Komisiji, T‑224/00, Recueil, str. II‑2597, točka 36; Splošno sodišče, 27. september 2006, Roquette Frères proti Komisiji, T‑322/01, ZOdl., str. II‑3137, točki 208 in 209; Splošno sodišče, 12. december 2007, Italija proti Komisiji, T‑308/05, ZOdl., str. II‑5089, točki 71 in 72.