Language of document : ECLI:EU:F:2012:195

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(drugi senat)

z dne 13. decembra 2012

Združeni zadevi F‑7/11 in F‑60/11

AX

proti

Evropski centralni banki (ECB)

„Javni uslužbenci – Osebje ECB – Disciplinski postopek – Začasna odstranitev uslužbenca z delovnega mesta brez zmanjšanja njegove osnovne plače – Preklic odločbe – Pravica do obrambe – Vpogled v spis – Obrazložitev – Razlogi za odločitev – Zatrjevanje neizpolnitve poklicnih obveznosti – Huda kršitev“

Predmet:      Tožbi, vloženi na podlagi člena 36.2 Protokola o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, priloženega Pogodbi EU in Pogodbi DEU, s katerima AX v prvi tožbi, vpisani pod opravilno številko F‑7/11, in drugi tožbi, vpisani pod opravilno številko F‑60/11, primarno predlaga razglasitev ničnosti odločb Evropske centralne banke (ECB) z dne 4. avgusta 2010 in 23. novembra 2010, s katerima je bil začasno odstranjen z delovnega mesta.

Odločitev:      Tožbi v združenih zadevah F‑7/11 in F‑60/11 se zavrneta. Tožeča stranka nosi svoje stroške in plača stroške, ki jih je priglasila ECB.

Povzetek

1.      Tožbe uradnikov – Pravni interes – Tožba zoper razveljavljeni akt – Učinki razveljavitve in preklica

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

2.      Tožbe uradnikov – Uslužbenci Evropske centralne banke – Posebna pritožba – Tožba zoper odločbo o zavrnitvi posebne pritožbe – Dopustnost

(Protokol o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, člen 36.2; Pogoji za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, člen 42)

3.      Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Disciplinska ureditev – Začasna odstranitev uslužbenca z delovnega mesta – Odločbe uprave, sprejeta brez predhodnega zaslišanja zadevne osebe – Neobstoj zaslišanja, ki se pripiše zadevni osebi – Zakonitost

(Pogoji za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, člen 43)

4.      Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Disciplinska ureditev – Začasna odstranitev uslužbenca z delovnega mesta – Obveznost vrnitve na delovno mesto – Meje

(Pogoji za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, člen 43)

5.      Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Disciplinska ureditev – Začasna odstranitev uslužbenca z delovnega mesta – Kršitev načela domneve nedolžnosti – Neobstoj

(Pogoji za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, člen 43)

6.      Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Disciplinska ureditev – Začasna odstranitev uslužbenca z delovnega mesta – Pravica do vpogleda v spis preiskave o dejavnostih zadevne osebe – Meje – Kršitev temeljnih pravic – Neobstoj

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah; člena 41(2)(b) in 48(1); Pogoji za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, člen 43)

7.      Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Disciplinska ureditev – Začasna odstranitev uslužbenca z delovnega mesta – Zahteva po dovolj verjetnih trditvah o hudi neizpolnitvi obveznosti uslužbenca – Sodni nadzor – Meje

(Pogoji za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, člen 43)

8.      Sodni postopek – Stroški – Naložitev stroškov – Upoštevanje zahtev pravičnosti – Naložitev stranki, ki ni uspela – Tožena institucija, ki je zaprosila za pomoč odvetnika – Okoliščina, ki ne utemeljuje naložitve plačila dolgovane nagrade instituciji

(Statut Sodišča, člen 19; Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 87(2))

1.      Tožeča stranka ohrani pravni interes za izpodbijanje razveljavljenega akta, saj razveljavitev v nasprotju s preklicem za naslovnike zadevnega akta ohranja učinke, ki jih je ta akt imel v obdobju, v katerem je veljal.

(Glej točko 77.)

Napotitev na:

Sodišče: 12. februar 1960, Geitling in drugi proti Visoki oblasti, 16/59, 17/59 in 18/59;

Sodišče prve stopnje: 13. december 1995, Vereniging van Exporteurs in Levende Varkens in Nederlandse Bond van Waaghouders van Levend Vee proti Komisiji, T‑481/93 in T‑484/93, točke od 46 do 48.

2.      Posebna pritožba, ki temelji na členu 36.2 Protokola o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke in členu 42 Pogojev za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, je sestavni del večstopenjskega postopka in le pogoj, ki mora biti izpolnjen pred predložitvijo spora sodišču. V teh okoliščinah je treba šteti, da predlogi, ki so formalno usmerjeni proti zavrnitvi posebne pritožbe, povzročijo, da se sodišču predloži akt, ki posega v položaj, zoper katerega je bila vložena pritožba, razen kadar ima zavrnitev posebne pritožbe drugačno vsebino od akta, zoper katerega je bila vložena posebna pritožba.

(Glej točko 78.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 25. oktober 2006, Staboli proti Komisiji, T‑281/04, točka 26;

Sodišče za uslužbence: 18. maj 2006, Corvoisier in drugi proti ECB, F‑13/05, točka 25;

Splošno sodišče: 21. september 2011, Adjemian in drugi proti Komisiji, T‑325/09 P, točka 32.

3.      Če mora uprava zaslišati osebo pred sprejetjem odločbe, ji ni treba v nedogled prelagati datuma zaslišanja, dokler se ga ne bi zadevna oseba lahko udeležila.

Zato ob neobstoju pravila, ki bi upravi nalagalo, da razveljavi odločbo, preden začne nov postopek za nadomestitev te odločbe, uslužbenec Evropske centralne banke ne more zavrniti udeležbe na zaslišanju, ki ga organizira Banka, ne da bi kršil dolžnost lojalnosti, ki jo ima vsak uslužbenec Evropske unije do uprave Unije. Zavrnitev povabila na zaslišanje je mogoče enačiti z izjemno okoliščino, ki upravičuje sprejetje odločbe o začasni odstranitvi z delovnega mesta na podlagi člena 43 Pogojev za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, ne da bi bila zadevna oseba zaslišana. V zvezi s tem Banka, ko sprejme navedeno odločbo, ne krši člena 43 Pogojev za zaposlitev in posledično pravice do obrambe, v skladu s katerima mora imeti vsaka oseba, proti kateri se začne postopek, ki se lahko konča s sprejetjem akta, ki posega v položaj, možnost, da se primerno izjavi.

(Glej točki 90 in 91.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 5. december 2002, Stevens proti Komisiji, T‑277/01, točka 41; 16. marec 2004, Afari proti ECB, T‑11/03, točka 192.

4.      Dokler sodišče Unije ne razglasi ničnosti odločbe, s katero je bil uslužbenec Evropske centralne banke začasno odstranjen z delovnega mesta v okviru disciplinskega postopka, uprava ni obvezana tega uslužbenca vrniti na njegovo delovno mesto. Zato, razen če zadevni uslužbenec dokaže obstoj zlorabe postopka, upravi ni mogoče očitati nezakonitosti, ker je ravnala tako, da je navedeni uslužbenec še vedno začasno odstranjen z delovnega mesta.

(Glej točko 92.)

5.      Kršitev domneve nedolžnosti se lahko ugotovi le, če obstajajo dokazi, da se je uprava ob začetku disciplinskega postopka odločila, da zadevni osebi v vsakem primeru naloži sankcijo.

To ne velja za uslužbenca Evropske centralne banke, ki je bil začasno odstranjen z delovnega mesta v disciplinskem postopku. Namen možnosti začasne odstranitve osebe z delovnega mesta, ki jo ponuja člen 43 Pogojev za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, namreč ni kaznovati to osebo, ampak upravi omogočiti, da sprejme zavarovalni ukrep za zagotovitev, da se ta oseba ne bo vmešavala v tekočo preiskavo.

(Glej točko 93.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 18. oktober 2001, X proti ECB, T‑333/99, točka 151; 9. julij 2002, Zavvos proti Komisiji, T‑21/01, točka 341.

6.      Če mora uprava zadevni osebi poslati dokumente, na katere se opira posebej za sprejetje odločbe, ki posega v položaj, lahko nerazkritje teh dokumentov privede do razglasitve ničnosti zadevne odločbe le, če je navedene očitke mogoče dokazati samo s sklicevanjem na te dokumente. Kar zadeva odločitev Evropske centralne banke, da uslužbenca začasno odstrani z delovnega mesta, člen 43 Pogojev za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, na katerem temelji pristojnost te banke za sprejetje ukrepa začasne odstranitve z delovnega mesta, določa, da se ta določba uporablja le, če v zvezi z zadevnim uslužbencem obstajajo dovolj verjetne trditve o hudi neizpolnitvi njegovih poklicnih obveznosti. V zvezi s tem v primeru trditev, ki se nanašajo na nakup izdelkov, katerih uporabnost za poklicno dejavnost je dvomljiva in za katere ni bilo mogoče jasno ugotoviti, kje so, upravi ni mogoče očitati, da zadevni osebi ni poslala dokumentov, v katerih je naveden napredek preiskave o njenih dejavnostih.

Prav tako Banka ne krši člena 41(2)(b) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in pravice uslužbenca do obrambe, če temu zavrne vpogled v spis o preiskavi pred sprejetjem odločbe o začasni odstranitvi z delovnega mesta.

Res je sicer, da ima član osebja Banke ob upoštevanju določb navedenega člena 41(2)(b) pravico do vpogleda v informacije, s katerimi razpolaga Banka in na podlagi katerih lahko ta član razume vsebino trditev o hudi neizpolnitvi svojih poklicnih obveznosti, in to zato, da lahko zlasti dokaže, da ni odgovoren za navedena dejanja, da niso tako huda, da bi upravičevala odločitev o začasni odstranitvi z delovnega mesta, da niso dovolj verjetna ali da so očitno neutemeljena, tako da je začasna odstranitev zadevnega člana osebja z delovnega mesta nezakonita. Taka razlaga člena 43 Pogojev za zaposlitev osebja Evropske centralne banke je sicer tudi skladna z načelom domneve nedolžnosti, ki je za obtožene osebe potrjeno v členu 48(1) Listine.

Vendar se v skladu s členom 41(2)(b) Listine pravica dostopa vsake osebe do njenega spisa izvaja le ob spoštovanju legitimnih interesov zaupnosti ter poklicne in poslovne tajnosti. Med legitimnimi interesi, ki lahko upravičijo zaupnost, je potreba po zaščiti učinkovitosti preiskav. Učinkovitost preiskave se namreč lahko zmanjša, če se zadevnim osebam omogoči vpogled v celotno dokumentacijo te preiskave, dokler ni končana.

(Glej točke od 100 do 103 in 105.)

Napotitev na:

Sodišče: 7. januar 2004, Aalborg Portland in drugi proti Komisiji, C‑204/00 P, C‑205/00 P, C‑211/00 P, C‑213/00 P, C‑217/00 P in C‑219/00 P, točke od 73 do 75;

Sodišče prve stopnje: 3. julij 2001, E proti Komisiji, T‑24/98 in T‑241/99, točka 92; 12. september 2007, Nikolaou proti Komisiji, T‑259/03, točka 242; 8. julij 2008, Franchet in Byk proti Komisiji, T‑48/05, točka 255;

Sodišče za uslužbence: 30. november 2009, Wenig proti Komisiji, F‑80/08, točka 67.

7.      Čeprav člen 43 Pogojev za zaposlitev osebja Evropske centralne banke določa, da se ta določba uporablja le, če v zvezi z zadevnim uslužbencem obstajajo trditve o hudi neizpolnitvi njegovih poklicnih obveznosti, je za začasno odstranitev uslužbenca z delovnega mesta vseeno potrebno, da so te trditve dovolj verjetne.

Glede na široko diskrecijsko pravico, ki jo ima Banka na podlagi navedenega člena 43 za sprejetje ukrepa začasne odstranitve z delovnega mesta, če v zvezi z uslužbencem obstajajo dovolj verjetne trditve o hudi neizpolnitvi njegovih obveznosti, sodišču Unije ni treba ugotoviti, ali bi bili drugi ukrepi ustreznejši.

(Glej točki 137 in 149.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: zgoraj navedena sodba Wenig proti Komisiji, točka 67.

8.      V okviru upoštevanja zahtev pravičnosti na podlagi člena 87(2) Poslovnika Sodišča za uslužbence bi priznanje, da tožeča stranka ne bi smela plačati nagrade in stroškov odvetnika tožene institucije, ker bi to lahko zastopala njena pravna služba, povzročilo, da bi se za to institucijo zmanjšal polni učinek člena 19 Statuta Sodišča, ki določa, da imajo institucije – pri čemer je treba izraz razumeti tako, da se širše nanaša tudi na organe, urade in agencije Unije – možnost, da jim pomaga svetovalec ali odvetnik. V vsakem primeru je taka trditev povezana z nujnostjo stroškov, ki nastanejo tej instituciji, to vprašanje pa se lahko po potrebi postavi v postopku odmere stroškov, vendar ne vpliva na to, ali je treba neuspeli stranki naložiti celotno ali delno plačilo stroškov.

(Glej točko 164.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 27. september 2011, De Nicola proti EIB, F‑55/08 DEP, točka 26.