Language of document :

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 29. julija 2019 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour constitutionnelle – Belgija) – Inter-Environnement Wallonie ASBL, Bond Beter Leefmilieu Vlaanderen ASBL/Conseil des ministres

(Zadeva C-411/17)1

(Predhodno odločanje – Okolje – Konvencija iz Espooja – Aarhuška konvencija – Ohranjanje naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst – Direktiva 92/43/EGS – Člen 6(3) – Pojem „projekt“ – Presoja vplivov na zadevno območje – Člen 6(4) – Pojem „nujni razlogi prevladujočega javnega interesa“ – Ohranjanje prostoživečih ptic – Direktiva 2009/147/ES – Presoja vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje – Direktiva 2011/92/EU – Člen 1(2)(a) – Pojem „projekt“ – Člen 2(1) – Člen 4(1) – Presoja vpliva na okolje – Člen 2(4) – Izjema od presoje – Postopno opuščanje uporabe jedrske energije – Nacionalna zakonodaja, ki na eni strani določa ponovni zagon dejavnosti komercialne proizvodnje električne energije v nedelujoči jedrski elektrarni za obdobje skoraj desetih let, s čimer se datum, ki ga je nacionalni zakonodajalec prvotno določil za njeno ustavitev obratovanja in prenehanje dejavnosti, preloži za deset let, in na drugi strani preložitev, prav tako za deset let, roka za ustavitev obratovanja in prenehanje komercialne proizvodnje električne energije v delujoči elektrarni, ki ga je prvotno določil isti zakonodajalec – Neobstoj presoje vplivov na okolje)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour constitutionnelle

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Inter-Environnement Wallonie ASBL, Bond Beter Leefmilieu Vlaanderen ASBL

Tožena stranka: Conseil des ministres

ob udeležbi: Electrabel SA

Izrek

Člen 1(2)(a), prva alinea, člen 2(1) in člen 4(1) Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje je treba razlagati tako, da sta ponovni zagon komercialne proizvodnje električne energije v nedelujoči jedrski elektrarni za obdobje skoraj desetih let, zaradi česar se za deset let preloži datum, ki ga je nacionalni zakonodajalec prvotno določil za njeno ustavitev obratovanja in konec njene dejavnosti, in ravno tako desetletno podaljšanje roka, ki ga je isti zakonodajalec določil za ustavitev obratovanja in prenehanje komercialne proizvodnje električne energije v delujoči elektrarni, kar sta ukrepa, ki zajemata posodobitvena dela na zadevnih elektrarnah, ki lahko spremenijo fizično stvarnost območja, „projekt“ v smislu te direktive, ki mora biti načeloma in s pridržkom preverjanj, ki jih mora opraviti predložitveno sodišče, predmet presoje vplivov na okolje pred sprejetjem teh ukrepov. Okoliščina, da so za izvajanje teh ukrepov potrebni naknadni akti, kot je izdaja novega posamičnega dovoljenja za proizvodnjo električne energije za komercialne namene za eno od dveh zadevnih elektrarn, v zvezi s tem ni odločilna. Tudi dela, ki so neločljivo povezana s tema ukrepoma, morajo biti predmet take presoje pred sprejetjem teh ukrepov, če, kar mora preveriti predložitveno sodišče, sta njihova narava in njihov potencialni vpliv na okolje v tej fazi dovolj opredeljiva.

Člen 2(4) Direktive 2011/92 je treba razlagati tako, da državi članici dovoljuje, da projekt, kot je ta iz postopka v glavni stvari, izvzame iz presoje vplivov na okolje, da bi se zagotovila zanesljivost njene oskrbe z električno energijo, le v primeru, da ta država članica dokaže, da je tveganje za zanesljivost te oskrbe razumno verjetno in da je zadevni projekt tako nujen, da bi lahko upravičil neobstoj take presoje, ter če so obveznosti, ki jih določa člen 2(4), drugi pododstavek, točke od (a) do (c) te direktive, spoštovane. Vendar taka možnost izjeme ne vpliva na obveznosti, ki jih ima zadevna država članica na podlagi člena 7 navedene direktive.

Člen 1(4) Direktive 2011/92 je treba razlagati tako, da nacionalna zakonodaja, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, ni posebni predpis zakonodaje v smislu te določbe, ki je na podlagi te določbe izključen iz področja uporabe te direktive.

Člen 6(3) Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst je treba razlagati tako, da so ukrepi, kot so ti iz postopka v glavni stvari, skupaj s posodobitvenimi deli in deli za uskladitev z veljavnimi varnostnimi standardi projekt, ki je predmet ustrezne presoje njegovih vplivov na zadevna zavarovana območja. Ti ukrepi morajo biti predmet take presoje, preden jih zakonodajalec sprejme. Okoliščina, da izvajanje navedenih ukrepov vključuje naknadne akte, kot je izdaja novega posamičnega dovoljenja za proizvodnjo električne energije za komercialne namene za eno od zadevnih elektrarn, v zvezi s tem ni odločilna. Tudi dela, ki so neločljivo povezana s temi ukrepi, morajo biti predmet take presoje pred njihovim sprejetjem, če so, kar mora preveriti predložitveno sodišče, njihova narava in potencialni vplivi na zavarovana območja v tej fazi dovolj opredeljivi.

Člen 6(4), prvi pododstavek, Direktive 92/43 je treba razlagati tako, da je cilj, da se vedno zagotavlja zanesljivost oskrbe z električno energijo države članice, nujni razlog prevladujočega javnega interesa v smislu te določbe. Člen 6(4), drugi pododstavek, te direktive je treba razlagati tako, da če so na zavarovanem območju, na katero bi lahko vplival projekt, prednostni naravni habitatni tipi ali prednostne vrste, kar mora preveriti predložitveno sodišče, lahko v okoliščinah, kot so te iz postopka v glavni stvari, le potreba po preprečitvi dejanske in resne grožnje prekinitve oskrbe z električno energijo zadevne države članice pomeni razlog javne varnosti v smislu te določbe.

Pravo Unije je treba razlagati tako, da lahko nacionalno sodišče, če to dopušča nacionalno pravo, izjemoma ohrani učinke ukrepov, kot so ti iz postopka v glavni stvari, ki so bili sprejeti s kršitvijo obveznosti, določenih v direktivah 2011/92 in 92/43, če to ohranitev upravičujejo nujni razlogi, povezani s potrebo odprave dejanske in resne grožnje prekinitve oskrbe z električno energijo zadevne države članice, ki je ni mogoče odpraviti z drugimi sredstvi in alternativami, zlasti v okviru notranjega trga. Ta ohranitev lahko zajema le obdobje, ki je nujno potrebno za odpravo te nezakonitosti.

____________

1 UL C 300, 11.9.2017.