Tožba, vložena 6. januarja 2014 – Simet proti Komisiji

(Zadeva T-15/14)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Simet SpA (Rossano Calabro, Italija) (zastopnika: A. Clarizia in P. Clarizia, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

Sklep Komisije z dne 2. oktobra 2013 – C(2013) 6251 final – v zvezi s postopkom na podlagi člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 62 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru – državna pomoč SA.33.037 (2012/C) – Italija – nadomestilo družbi SIMET S.p.A. za opravljanje storitve javnega prevoza v letih od 1987 do 2003, razglasi za ničen;

Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je vložena zoper Sklep Evropske komisije z dne 2. oktobra 2013 - C(2013) 6251 final, v skladu s katerim naj bi nadomestila, izplačana družbi SIMET na podlagi sodbe italijanskega Consiglio di Stato, ki so jih nacionalni organi priglasili, pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, in ta ukrep ni oproščen obveznosti predhodne priglasitve na podlagi člena 17(2) Uredbe (EGS) št. 1191/69.

Družba SIMET v zvezi s tem poudarja, da spor, o katerem je odločilo nacionalno sodišče, zadeva povračilo škode, ki je tožeči stranki nastala zaradi nezakonitih ravnanj ministrstva za infrastrukturo in promet (v nadaljevanju: MIP), v povezavi s storitvami medregionalnega javnega cestnega prevoza v letih od 1987 do 2003.

Tožeča stranka v utemeljitev svojih predlogov navaja:

1.    nezdružljivost notranjih predpisov, na podlagi katerih je MIP uredil dejavnost družbe SIMET, v obdobju, ki se je upoštevalo v sodbi Consiglio di Stato, z Uredbo (EGS) št. 1191/69, ki je po spremembah, uvedenih z Uredbo (EGS) št. 1893/91, državam članicam prepovedovala, da bi za podjetja, ki – tako kot družba SIMET – opravljajo storitev medregionalnega avtobusnega prevoza potnikov, določile kakršno koli obveznost javne službe;

2.    za razliko od tega, kar zatrjuje Komisija, je družba SIMET imela obveznosti javne službe, saj je bila z enostranskimi koncesijskimi akti, ki jih je MIP izdal za opravljanje storitev medregionalnih avtobusnih prevozov potnikov, v skladu z zahtevami iz italijanskih predpisov, jasno izključena kakršna koli avtonomija družbe SIMET pri opravljanju dejavnosti, glede na to, da jo je organiziral in odrejal upravni organ;

3.    kršitev načel na področju povračila škode, ki nastane posamezniku zaradi kršitve prava EU, v skladu s katerimi v primeru, da organ države članice sprejme upravni ukrep iz svoje pristojnosti, ki je v nasprotju s tem, kar določa pravo Unije, zanj zaradi te nezakonitosti nastane obveznost povračila škode naslovniku ukrepa;

4.    vsekakor ni bila družbi SIMET dodeljena nikakršna državna pomoč, saj metoda določitve zneskov, ki se ji priznajo za povračilo škode, z napotitvijo na merila iz Uredbe (EGS) št. 1191/69, za dejavnost avtobusnega prevoza, za katero je veljala obveznost javne službe, ki jo je opravljala v obdobju 1987-2003, izključuje vsakršno nevarnost previsoke odškodnine družbi SIMET, ker pomeni izključno nadomestilo dodatnih stroškov, ki so družbi nastali zaradi izpolnjevanja zgoraj navedenih obveznosti, ki so bile naložene nezakonito.