Zadeva T‑380/10
Wabco Europe in drugi
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Belgijski, nemški, francoski, italijanski, nizozemski in avstrijski trg kopalniške opreme – Sklep o ugotovitvi kršitve člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP – Usklajevanje dvigov cen in izmenjava poslovno občutljivih informacij – Izkrivljanje konkurence – Dokaz – Izračun globe – Sodelovanje v upravnem postopku – Obvestilo o prizanesljivosti iz leta 2002 – Imuniteta pred globami – Zmanjšanje globe – Znatna dodana vrednost – Smernice o načinu določanja glob iz leta 2006 – Načelo prepovedi retroaktivnosti“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 16. septembra 2013
1. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Neomejena pristojnost sodišča Unije – Obseg – Upoštevanje Smernic o načinu določanja glob – Meje – Spoštovanje splošnih pravnih načel
(člena 261 PDEU in 263 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31; Obvestilo Komisije 2006/C 210/02)
2. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Sodni nadzor – Meje
(člena 101(1) PDEU in 263 PDEU)
3. Pravo Evropske unije – Načela – Temeljne pravice – Domneva nedolžnosti – Postopek na področju konkurence – Uporaba
(člen 6(2) EU; člen 101(1) PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 47 in 48(1))
4. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Način dokazovanja – Opiranje na skupek indicev – Stopnja potrebne dokazne vrednosti glede indicev, obravnavanih posamično
(člen 101(1) PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 2)
5. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazno breme Komisije glede trajanja kršitve – Obseg dokaznega bremena
(člen 101(1) PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 2)
6. Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem – Usklajevanje in sodelovanje, ki nista združljiva z obveznostjo vsakega podjetja, da samostojno določi svoje ravnanje na trgu – Izmenjava informacij med konkurenti – Protikonkurenčni cilj ali posledica – Domneva – Pogoji – Informacije v zvezi s proizvodom, ki se prodaja na trgu, ki ne zadeva konkurenčnih podjetij – Neobstoj domneve
(člen 101(1) PDEU)
7. Omejevalni sporazumi – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev – Pojem – Celovit omejevalni sporazum – Merila – Enoten cilj – Pogoj – Obstoj izkrivljanja konkurence na vsakem od trgov proizvodov, ki jih zajema navedena enotna kršitev
(člen 101(1) PDEU)
8. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Poprava nezadostne obrazložitve med sodnim postopkom – Pogoji – Izjemne okoliščine
(člen 296 PDEU)
9. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Znižanje globe v zameno za sodelovanje podjetja, ki se mu očita kršitev – Pogoji – Znatna dodana vrednost dokazov, ki jih je predložilo zadevno podjetje – Obseg – Upoštevanje kronološkega elementa sodelovanja – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Obseg
(člen 101(1) PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člena 18 in 23(2); Obvestilo Komisije 2002/C 45/03, točke od 20 do 23)
10. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Odgovor na tožbo – Formalne zahteve – Označitev predmeta spora – Kratek povzetek navajanih razlogov – Priloge k tožbi ali odgovoru na tožbo – Dopustnost – Pogoji
(Statut Sodišča, člen 21; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1)(c))
11. Pravo Evropske unije – Načela – Prepoved retroaktivnosti kazenskih določb – Področje uporabe – Globe, naložene zaradi kršitve pravil o konkurenci – Vključitev – Morebitna kršitev zaradi uporabe Smernic o načinu določanja glob za kršitev, storjeno pred njihovo uvedbo – Predvidljivost sprememb, uvedenih s Smernicami – Neobstoj kršitve
(člen 101(1) PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 49; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3)); obvestili Komisije 98/C 9/03 in 2006/C 210/02)
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 28, 140, 186, 195 in 196.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 42 do 44.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 45 in 46.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 47 do 52 in 94.)
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 53.)
6. Na področju konkurence ima posredovanje poslovno občutljivih informacij, kot so podatki o prihodnjih dvigih cen, če so te informacije namenjene enemu ali več konkurenčnim podjetjem, protikonkurenčni učinek, ker se s tem spreminja avtonomija ravnanja na trgu zadevnih podjetij. Komisiji ob obstoju takih ravnanj med konkurenti ni treba dokazati njihovih protikonkurenčnih učinkov na zadevnem trgu, če so dejansko takšna, da lahko ob upoštevanju pravnega in gospodarskega okvira, v katerega so umeščena, preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco na notranjem trgu.
Nasprotno pa ni mogoče domnevati, da ima sporazum ali usklajeno ravnanje, v okviru katerega si podjetja izmenjujejo poslovno občutljive informacije o proizvodu, ki se trži na trgu, na katerem niso konkurenti, protikonkurenčen cilj ali posledico na tem trgu. Ravnanje, s katerim podjetje, ki deluje na dveh ločenih trgih proizvodov, svojim konkurentom na prvem trgu posreduje poslovno občutljive informacije o drugem trgu, na katerem ti konkurenti niso prisotni, namreč načeloma ne more vplivati na konkurenco na drugem trgu.
(Glej točki 78 in 79.)
7. Na področju konkurence obstaja enotna kršitev, če so sporazumi ali usklajena ravnanja, ki so, čeprav se nanašajo na različne proizvode, storitve ali ozemlja, del celovitega načrta, ki ga podjetja hote izvajajo za uresničitev enotnega protikonkurenčnega cilja. Vendar ugotovitev obstoja take kršitve ne pomeni, da ni več upošteven predpogoj obstoja izkrivljanja konkurence, ki vpliva na vse trge proizvodov, ki so zajeti z enotno kršitvijo.
(Glej točko 92.)
8. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 107 in 110.)
9. Na področju konkurence je Komisija v Obvestilu o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov opredelila pogoje, pod katerimi so podjetja, ki sodelujejo z njo v okviru preiskave o omejevalnem sporazumu, lahko oproščena plačila globe ali se jim lahko odobri zmanjšanje globe, ki bi jo sicer morala plačati.
V skladu s to logiko je pričakovani učinek navedenega obvestila, da se v kartelih ustvari ozračje negotovosti in spodbudi njihovo razkritje Komisiji. Ta negotovost izhaja ravno iz tega, da udeleženci kartela vedo, da bo lahko imuniteto pred globami dobil le eden od njih, in sicer s tem, da bo razkril druge udeležence kršitve, ti pa bodo tako izpostavljeni tveganju, da jim bodo naložene globe. V tem sistemu in v skladu s to logiko se podjetjem, ki najhitreje zagotovijo sodelovanje, lahko odobrijo večja zmanjšanja glob, ki bi jim bile sicer naložene, kot podjetjem, ki sodelovanja niso tako hitro zagotovila. Časovno zaporedje in to, kako hitro so člani kartela začeli sodelovati, sta torej temeljna elementa sistema, ki je vzpostavljen z Obvestilom o prizanesljivosti.
Čeprav mora Komisija obrazložiti, zakaj meni, da so dokazi, ki jih v okviru Obvestila o prizanesljivosti predložijo podjetja, prispevek, ki utemeljuje zmanjšanje naložene globe, morajo podjetja, ki želijo v zvezi s tem izpodbijati odločbo Komisije, dokazati, da Komisija brez takih informacij, ki so jih ta podjetja prostovoljno predložila, ne bi mogla dokazati bistvenih elementov kršitve in torej sprejeti sklepa o naložitvi glob. Ob upoštevanju razloga za zmanjšanje Komisija ne more prezreti koristnosti predložene informacije, ki je nujno odvisna od dokazov, ki jih že ima.
Če podjetje v okviru sodelovanja zgolj potrdi, in sicer manj natančno in manj izrecno, nekatere informacije, ki jih je v okviru sodelovanja že poslalo drugo podjetje, potem stopnje sodelovanja tega podjetja, čeprav bi bilo v določeni meri lahko koristno za Komisijo, ni mogoče šteti za primerljivo s sodelovanjem podjetja, ki je prvo poslalo navedene informacije. Izjava, ki zgolj potrjuje izjavo, ki jo je Komisija že prejela, namreč bistveno ne olajša naloge Komisije. Zato tudi ne more biti zadostna, da bi upravičevala zmanjšanje globe zaradi sodelovanja. Poleg tega, sodelovanje podjetja v preiskavi ne upravičuje nobenega zmanjšanja globe, kadar ne presega tega, kar izhaja iz njegovih obveznosti iz člena 18 Uredbe št. 1/2003.
Nazadnje, čeprav Komisija razpolaga s poljem proste presoje v okviru preizkusa, ali imajo informacije, ki so ji predložene na podlagi Obvestila o prizanesljivosti, znatno dodano vrednost, pa se Splošno sodišče s sklicevanjem na to polje proste presoje ne more izogniti izvedbi temeljitega pravnega in dejanskega nadzora nad presojo Komisije v zvezi s tem.
(Glej točke 142 in od 147 do 153.)
10. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 162 in 163.)
11. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 175 do 179.)