Language of document : ECLI:EU:T:2014:839

Zadeva T‑601/11

Dansk Automat Brancheforening

proti

Evropski komisiji

„Ničnostna tožba – Državne pomoči – Spletne igre – Na Danskem uvedeni davek od iger, ki je za spletne igre nižji kot za igralnice in igralne salone – Sklep, s katerim je pomoč razglašena za združljivo z notranjim trgom – Pomoč za pospešitev razvoja nekaterih dejavnosti – Neobstoj posamičnega nanašanja – Predpis, ki potrebuje izvedbene ukrepe – Nedopustnost“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (peti senat) z dne 26. septembra 2014

1.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Sklep Komisije o ustavitvi postopka na področju pomoči – Podjetje, ki je konkurenčno podjetju, ki je upravičeno do pomoči – Pravica do pravnega sredstva – Pogoji

(člena 108(2) in 263, četrti odstavek, PDEU)

2.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo –Sklep na področju državnih pomoči – Tožba združenja, ki je odgovorno za varstvo kolektivnih interesov podjetij – Dopustnost – Pogoji

(člena 108(2) in (3), in 263, četrti odstavek, PDEU)

3.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Sklep Komisije, s katerim se pomoč razglasi za združljivo z notranjim trgom – Tožba združenja, ki deluje v kolektivnem interesu svojih članov – Posamično nanašanje na člane združenja – Nujnost, da združenje dokaže bistven vpliv na svoje člane – Neobstoj – Nedopustnost

(člena 108(2) in (3), in 263, četrti odstavek, PDEU)

4.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Predpisi, ki potrebujejo ali ne potrebujejo izvedbenih ukrepov – Pojem – Pravna sredstva zoper te akte

(členi 263, četrti odstavek, 267 in 277 PDEU)

5.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Predpisi, ki potrebujejo izvedbene ukrepe – Sklep Komisije, s katerim se pomoč razglasi za združljivo z notranjim trgom – Nedopustnost tožbe, vložene pri sodišču Unije – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Obveznost izkoristiti nacionalna pravna sredstva za izpodbijanje teh ukrepov

(člena 263, četrti odstavek, in 267 PDEU)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 31 do 33, 41 in 42.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 37.)

3.      Kar zadeva tožbo združenja, ki deluje v kolektivnem interesu svojih članov, zoper sklep Komisije, s katerim je ta ugotovila, da je pomoč združljiva z notranjim trgom, se sodišče Unije na stopnji presoje dopustnosti ni dolžno dokončno opredeliti glede konkurenčnih odnosov med člani združenja in podjetji, upravičenimi do pomoči. Združenje mora samo navesti upoštevne razloge, iz katerih lahko zadevna pomoč škoduje legitimnim interesom enega ali več njenih članov, tako da bistveno vpliva na njihov položaj na zadevnem trgu.

Ker združenje ni dokazalo, na eni strani, da posledice zadevnega ukrepa pomoči na njene člane, katerih objektivna lastnost je, da so ponudniki klasičnih iger, niso vplivale tako kot na vsak drug gospodarski subjekt, ki je bil v enakem položaju, niti ni dokazalo, na drugi strani, pomembnosti vpliva, ki bi ga lahko ta ukrep imel na gospodarski položaj njenih članov, torej ni dokazalo, da bi zadevni ukrep pomoči lahko bistveno vplival na položaj enega ali več njegovih članov na zadevnem trgu. Izpodbijani sklep se torej ne nanaša posamično na člane tega združenja in tako tudi ne na njega samega.

(Glej točki 40 in 52.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 54 do 57.)

5.      Sklep, s katerim Komisija zadevno pomoč razglasi za združljivo z notranjim trgom, v katerem niso opredeljene posebne in konkretne posledice tega sklepa za vsakega od zavezancev in iz katerega izhaja, da so nacionalni organi začetek veljavnosti zakona o davku od iger v skladu s členom 108(3) PDEU odložili, dokler Komisija ne sprejme dokončne odločitve v obravnavani zadevi, potrebuje izvedbene ukrepe.

Posebne in konkretne posledice takega sklepa Komisije so se namreč za člane davčne zavezance udejanjile z nacionalnimi predpisi, namreč z zakonom o davku od iger, s katerim je država članica uvedla zadevni sistem pomoči, in predpisi – sprejetimi na podlagi tega zakona, ki določajo višino davkov, ki jih morajo plačati davčni zavezanci – ki so tako izvedbeni ukrepi, ki jih potrebuje izpodbijani sklep v smislu člena 263, četrti odstavek, zadnji del stavka, PDEU. Da bi zadevni sistem pomoči lahko vplival na položaj davčnih zavezancev, bi ti predpisi morali učinkovati po sprejetju izpodbijanega sklepa. Ker bi se lahko navedene predpise izpodbijalo pred nacionalnim sodiščem, bi davčni zavezanci lahko uporabili sodno varstvo, in sicer ne da bi pri tem morali kršiti pravo. V okviru tožbe pred nacionalnimi sodišči bi se namreč lahko sklicevali na neveljavnost izpodbijanega sklepa in dosegli, da ta sodišča na podlagi člena 267 PDEU Sodišču predložijo vprašanja za predhodno odločanje. Zato tožba zoper tak sklep ne izpolnjuje pogojev dopustnosti iz člena 263, četrti odstavek, PDEU.

(Glej točke od 58 do 60.)