Zadeva T‑182/10

Associazione italiana delle società concessionarie per la costruzione e l’esercizio di autostrade e trafori stradali (Aiscat)

proti

Evropski komisiji

„Državne pomoči – Neposredna koncesija za gradnjo in kasnejše upravljanje avtocestnega odseka – Odločba o ustavitvi postopka v zvezi s pritožbo – Ničnostna tožba – Akt, zoper katerega je mogoče vložiti pravno sredstvo – Procesno upravičenje – Posamično nanašanje – Dopustnost – Pojem pomoči – Državna sredstva“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 15. januarja 2013

1.      Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Akti, ki jih lahko izpodbija vložnik pritožbe, v kateri je prijavil državno pomoč – Dopis Komisije, s katerim pritožnico obvešča, da ni zadostnih razlogov za zavzetje stališča o zadevi – Odločba v smislu člena 4 Uredbe št. 659/1999 – Izpodbojni akt

(člena 108(2) in (3) PDEU ter 263 PDEU; Uredba Sveta št. 659/1999, členi 4, 13 in 20(2))

2.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Odločba Komisije, s katero je brez uvedbe formalnega postopka preiskave ugotovila, da se nacionalni ukrep ne šteje za državno pomoč – Tožba zadevnih strank v smislu člena 108(2) PDEU – Dopustnost – Pogoji – Razlikovanje med tožbami za varstvo procesnih pravic in tožbami, s katerimi se izpodbija utemeljenost odločbe Komisije

(člena 108(2) in (3) PDEU ter 263, četrti pododstavek, PDEU)

3.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Odločba na področju državnih pomoči – Tožba združenja, ki je odgovorno za varstvo kolektivnih interesov podjetij – Dopustnost – Pogoji

(člena 108(2) in (3) PDEU ter 263, četrti pododstavek, PDEU)

4.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Odločba na področju državnih pomoči – Tožba združenja, ki je odgovorno za varstvo kolektivnih interesov podjetij – Dopustnost – Potreba po posebnem mandatu, ki ga dajo vključena podjetja – Neobstoj

(člena 108(2) in (3) PDEU ter 263, četrti pododstavek, PDEU)

5.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Odločba na področju državnih pomoči – Podjetje, ki je konkurenčno podjetju, ki je prejelo pomoč – Pravica do tožbe – Pogoji – Tožba združenja, ki deluje v kolektivnem interesu svojih članov – Posamično nanašanje na člane združenja – Sodni nadzor – Obseg

(člena 108(2) in (3) PDEU ter 263, četrti pododstavek, PDEU)

6.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Odločba na področju državnih pomoči – Podjetje, ki je konkurenčno podjetju, ki je prejelo pomoč – Pravica do tožbe – Pogoji – Tožba združenja, ki deluje v kolektivnem interesu svojih članov – Dokaz znatnega vpliva na njihov konkurenčni položaj – Presoja

(člena 108(2) in (3) PDEU ter 263, četrti pododstavek, PDEU)

7.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Pomoči iz državnih sredstev – Financiranje gradnje avtocestnega odseka z zvišanjem cestnine na drugih avtocestnih odsekih – Zneski, ki se neposredno in izključno prenašajo med zasebnimi družbami, ki upravljajo zadevne odseke – Izključitev

(člen 107(1) PDEU)

1.      Na področju državnih pomoči preučitev pritožbe nujno povzroči začetek predhodne faze preučitve, ki jo je Komisija dolžna zaključiti s sprejetjem odločbe na podlagi člena 4 Uredbe št. 659/1999, ki se nanaša na uporabo člena 88 ES. Če Komisija po preučitvi pritožbe ugotovi, da preiskava ne omogoča ugotovitve obstoja državne pomoči, implicitno zavrne začetek formalnega postopka preiskave, kar je ukrep, ki ga je nemogoče opredeliti kot zgolj začasni ukrep. Tako mora Komisija, ko vlagatelj pritožbe predloži dodatna stališča po prvem dopisu Komisije, s katerim je vlagatelj v skladu s členom 20(2), drugi stavek, Uredbe št. 659/1999 obveščen, da Komisija meni, da ni zadostnih razlogov, da bi zavzela stališče o zadevi, v skladu s členom 13(1) te uredbe končati predhodno fazo preučitve, tako da sprejme odločbo na podlagi člena 4(2), (3) ali (4) te uredbe, in sicer odločbo o ugotovitvi neobstoja pomoči, odločbo o nenasprotovanju ali odločbo o začetku formalnega postopka preiskave. Poleg tega je treba za ugotovitev, ali je akt Komisije taka odločba, upoštevati le vsebino tega akta, in ne to, ali izpolnjuje nekatere formalne zahteve, sicer bi se Komisija lahko z zgolj kršitvijo takih formalnih zahtev izognila nadzoru sodišča.

Za obveznost Komisije, da sprejme odločbo po koncu predhodne faze preučitve – ali pravno opredeli svoj odgovor na pritožbo – ne velja pogoj glede kakovosti informacij, ki jih predloži vlagatelj pritožbe, in sicer njihova upoštevnost in podrobnost. Šibka raven kakovosti informacij, predloženih v podporo pritožbi, torej Komisije ne odvezuje obveznosti, da začne predhodno fazo preučitve oziroma da to preučitev konča z odločbo na podlagi člena 4 Uredbe št. 659/1999. Taka razlaga tej instituciji ne nalaga obveznosti čezmerne preučitve v primerih, ko so informacije, ki jih predloži vlagatelj pritožbe, nedoločne ali se nanašajo na zelo široko področje.

Iz tega sledi, da je treba v primeru, v katerem je Komisija jasno zavzela stališče, da po njenem mnenju ukrepi, glede katerih je se je pritožil vlagatelj pritožbe, niso pomenili državne pomoči, to odločbo opredeliti kot odločbo, sprejeto na podlagi člena 4(2) Uredbe št. 659/1999, v skladu s katerim velja, da „[če] Komisija po predhodni preučitvi ugotovi, da prijavljeni ukrep ni pomoč, to ugotovitev navede v odločbi“. Takšna odločba je akt, ki se ga lahko izpodbija.

(Glej točke od 27 do 31 in 33.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 40 do 43.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 48.)

4.      Ni nujno, da združenje, katerega statutarne naloge zajemajo obrambo interesov njegovih članov, dodatno razpolaga s posebnim mandatom ali pooblastilom, ki bi ga dali člani, katerih interese brani, da bi se temu združenju pred sodišči Unije priznalo procesno upravičenje. Enako, ker vložitev tožbe pred sodiščem Unije spada med statutarne naloge takega združenja, to, da se nekateri od njegovih članov lahko pozneje distancirajo od vložitve posamezne tožbe, ne more odpraviti njegovega interesa za vložitev tožbe.

(Glej točki 53 in 54.)

5.      V okviru ničnostne tožbe, ki jo zoper odločbo na področju državnih pomoči vloži združenje, ki deluje v kolektivnem interesu svojih članov, se sodišče Unije na stopnji presoje dopustnosti ni dolžno dokončno opredeliti – kar zadeva posamično nanašanje na člane združenja – glede konkurenčnih odnosov med člani navedenega združenja in podjetjem, upravičenim do subvencije. V okviru tega mora le združenje navesti upoštevne razloge, iz katerih lahko domnevna pomoč škoduje legitimnim interesom enega ali več njegovih članov, tako da bistveno vpliva na njihov položaj na zadevnem trgu.

(Glej točko 60.)

6.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 61, od 64 do 66, 69, 78 in 79.)

7.      Za pomoči v smislu člena 107(1) PDEU se štejejo samo ugodnosti, ki se dodelijo neposredno ali posredno iz državnih sredstev. Ta določba zajema vsa denarna sredstva, ki jih lahko javni organi dejansko uporabijo za podporo podjetij, pri čemer ni pomembno, ali ta sredstva trajno spadajo v premoženje države. Torej, tudi če zneski, povezani s spornim ukrepom, niso v trajni lasti javnih organov, že dejstvo, da so pod stalnim javnim nadzorom in torej na razpolago pristojnim nacionalnim organom, zadostuje, da se štejejo za državna sredstva.

V primeru, v katerem se zadevni zneski neposredno in izključno prenašajo med zasebnimi družbami, ne da bi kateri koli javni organ nad njimi pridobil – četudi prehodno – posest ali nadzor, ne gre za državna sredstva. To velja v primeru, če v okviru financiranja izgradnje avtocestnega odseka z zvišanjem cestnine na drugih odsekih zneske, ki ustrezajo prihodku od zvišanja cestnine, na koncesionarja zadevnega avtocestnega odseka neposredno prenesejo drugi koncesionarji kot zasebne družbe.

(Glej točke od 103 do 105.)