SKLEP SODIŠČA (osmi senat)
z dne 20. novembra 2009(*)
„Uredba (ES) št. 44/2001 – Sodna pristojnost v civilnih in gospodarskih zadevah – Sodišče, ki v smislu člena 68(1) ES na Sodišče ne more vložiti predloga za sprejetje predhodne odločbe – Nepristojnost Sodišča“
V zadevi C-278/09,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi členov 68 ES in 234 ES, ki ga je vložilo Tribunal de grande instance de Paris (Francija) z odločbo z dne 6. julija 2009, ki je prispela na Sodišče 16. julija 2009, v postopku
Olivier Martinez,
Robert Martinez
proti
MGN Ltd,
SODIŠČE (osmi senat),
v sestavi C. Toader (poročevalka), predsednica senata, P. Kūris in L. Bay Larsen, sodnika,
generalna pravobranilka: E. Sharpston,
sodni tajnik: R. Grass,
po opredelitvi generalne pravobranilke
sprejema naslednji
Sklep
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 2 in 5, točka 3, Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 2001, L 12, str. 1).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med O. Martinezom in R. Martinezom, rezidentoma v Franciji, in družbo MGN Ltd (v nadaljevanju: MGN), s sedežem v Združenem kraljestvu, glede določitve pristojnega sodišča za odločanje o odškodninski tožbi, ki sta jo prva vložila zoper zadnjo.
Pravni okvir
3 Člen 61 ES določa:
„Za postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice Svet sprejme:
[…]
c) ukrepe na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, kakor je predvideno v členu 65 [ES];
[…]“
4 Člen 2 Uredbe št. 44/2001 določa:
„1. Ob upoštevanju določb te uredbe so osebe s stalnim prebivališčem v državi članici ne glede na njihovo državljanstvo tožene pred sodišči te države članice.
2. Za osebe, ki niso državljani države članice, v kateri imajo stalno prebivališče, se uporabljajo pravila o pristojnosti, ki veljajo za državljane te države.“
5 Člen 5, točka 3, Uredbe št. 44/2001 določa:
„Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena v drugi državi članici:
[…]
3. v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodišči kraja, kjer je prišlo ali kjer grozi škodni dogodek;
[…]“
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
6 O. Martinez in R. Martinez sta 28. avgusta 2008 pri Tribunal de grande instance de Paris tožila MGN za plačilo odškodnine. V zahtevku sta trdila, da so bile kršene njune osebnostne pravice, in sicer zaradi objave informacij in fotografij po internetnem omrežju na spletni strani, ki jo objavlja navedena družba.
7 Družba MGN je s sklicevanjem na člena 2 in 5, točka 3, Uredbe št. 44/2001 podala ugovor nepristojnosti navedenega sodišča. Ta družba trdi, da če je škodni dogodek nastal zaradi objave v medijih, je treba šteti, kot da je nastal v vseh krajih, v katerih so bili ti mediji objavljeni. Zato če se škodni dogodek zgodi prek internetnega omrežja, ki je zaradi svojih tehničnih značilnosti splošno dostopno in se ga da pregledovati iz vseh držav članic, se za škodni dogodek, kot je ta iz postopka v glavni stvari, lahko šteje, da je nastal na ozemlju ene države članice, le če obstaja zadostna, bistvena ali pomembna povezava s tem ozemljem. V tem primeru naj ne bi bilo nobene zadostne povezave med sporno internetno objavo in zatrjevano škodo na francoskem ozemlju.
8 Tožeči stranki v postopku v glavni stvari trdita, da povezava s francoskim ozemljem izhaja iz okoliščine, da je O. Martinez Francoz, da so sporna dejstev nastala v Franciji, da ta dejstva neizogibno zanimajo francosko javnost in da imajo lahko posledice na tem ozemlju. Dodajata, da čeprav je bil sporni članek, ki je bil objavljen na internetu, napisan v angleškem jeziku, je z lahkoto razumljiv francoski javnosti.
9 Ker rešitev vprašanja glede nacionalnega sodišča, ki je pristojno za odločanje o sporu, ki mu je bil predložen, ni jasno razvidna iz besedila členov 2 in 5, točka 3, Uredbe št. 44/2001, je Tribunal de grande instance de Paris prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali je treba člena 2 in 5[, točka 3,] Uredbe […] št. 44/2001 […] razlagati tako, kot da dajeta pristojnost sodišču neke države članice za odločanje o tožbi zaradi kršitve osebnostnih pravic, ki bi lahko bila povzročena zaradi objave informacij in/ali fotografij na internetni strani, ki jo v drugi državi članici objavi družba s sedežem v tej drugi državi – oziroma v tretji državi članici, ki je v vsakem primeru različna od prve:
– bodisi pod edinim pogojem, da je to internetno stran mogoče obiskati iz te prve države,
– bodisi samo, če med škodnim dogodkom in ozemljem te prve države obstaja zadostna, bistvena ali pomembna povezava in, v tem drugem primeru, če ta povezava lahko izhaja iz:
– števila vzpostavljenih povezav s sporno stranjo iz te prve države članice kot absolutno število ali relativno glede na vse vzpostavljene povezave s to stranjo,
– stalnega bivališča ali državljanstva osebe, ki uveljavlja kršitev svojih osebnostnih pravic, ali – splošneje – vpletenih oseb,
– jezika, v katerem se prenaša sporna informacija, ali kakršnekoli druge okoliščine, ki lahko kaže na voljo urednika strani, da se obrača prav na javnost te prve države,
– kraja, v katerem so se odvili navedeni dogodki in/ali v katerem so bili posneti fotografski negativi, ki so eventualno objavljeni,
– drugih meril?“
Pristojnost Sodišča
10 V skladu s členom 92(1) Poslovnika Sodišča lahko Sodišče, če očitno ni pristojno za odločanje o tožbi ali če je tožba očitno nedopustna, po opredelitvi generalnega pravobranilca odloči z obrazloženim sklepom, ne da bi nadaljevalo postopek.
11 Treba je poudariti, da se Tribunal de grande instance de Paris za vložitev predloga za sprejetje predhodne odločbe sklicuje na člen 267 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ker ta še ni začela veljati, je treba ugotoviti, da je v trenutnem stanju prava Skupnosti za ta predlog treba šteti, kot da je vložen na podlagi členov 68 ES in 234 ES.
12 Iz člena 68(1) ES izhaja, da se člen 234 uporablja za naslov IV Pogodne ES, če se postavi vprašanje o razlagi aktov institucij Evropske skupnosti na podlagi tega naslova v postopku, ki teče pred sodiščem države članice, zoper odločitev katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva.
13 V tem primeru se predlog za sprejetje predhodnega vprašanja nanaša na Uredbo št. 44/2001, ki je bila sprejeta na podlagi člena 61(c) ES, ki je v naslovu IV tretjega dela Pogodbe. V teh okoliščinah lahko le sodišče države članice, zoper odločitev katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, od Sodišča zahteva, da odloči o vprašanju o razlagi te uredbe.
14 V konkretnem primeru ni sporno, da so lahko odločitve o sodni pristojnosti, ki jih bo sprejelo Tribunal de grande instance de Paris v okviru postopka v glavni stvari, predmet pritožbe v nacionalnem pravu.
15 Ker se na Sodišče ni obrnilo nacionalno sodišče, ki bi izpolnjevalo pogoj iz člena 68(1) ES, ni pristojno za odločanje o razlagi Uredbe št. 44/2001.
16 Zato je treba uporabiti člen 92(1) Poslovnika in ugotoviti, da Sodišče očitno ni pristojno za odločanje o vprašanju, ki ga je postavilo Tribunal de grande instance de Paris.
Stroški
17 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.
Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat) sklenilo:
Sodišče Evropskih skupnosti ni pristojno, da bi odgovorilo na vprašanje, ki ga je v zadevi C-278/09 postavilo Tribunal de grande instance de Paris.
Podpisi